NEVERJETNO

Pomembno odkritje znanstvenikov: to je najtežja žival, ki je kadarkoli živela na Zemlji

Gre za morsko žival, predhodnika velikega modrega kita. Eno njegovo vretence je tehtalo kar 100 kilogramov.
Fotografija: Perucetus colossus, predhodnik modrega kita, ki je pred približno 38 milijoni let živel na območju Peruja. FOTO: Alberto Gennari Via Reuters
Odpri galerijo
Perucetus colossus, predhodnik modrega kita, ki je pred približno 38 milijoni let živel na območju Peruja. FOTO: Alberto Gennari Via Reuters

Znanstveniki so prišli do novega pomembnega odkritja. Ugotovili so, katera žival naj bi bila najtežja žival, ki je kadarkoli živela na našem planetu. Če ste mislili, da je to kakšen dinozaver, ste se zmotili. Šlo naj bi za že davno izumrlega kita, ki bi lahko po njihovi oceni tehtal približno 200 ton.

Raziskovalci pravijo, da bi lahko le nekateri izmed največjih primerkov modrega kita dosegli njegovo težo. Fosile izumrlega kita so pred leti izkopali v puščavi v južnem Peruju, poimenovali so ga Perucetus colossus.

Znanstveniki med izkopavanjem fosilov. FOTO: Giovanni Bianucci Via Reuters
Znanstveniki med izkopavanjem fosilov. FOTO: Giovanni Bianucci Via Reuters

Ocenjujejo, da bi lahko bili ostanki stari kar 39 milijonov let. »Fosile so odkrili pred 13. leti, zaradi velikosti in oblike pa je trajalo kar tri leta, do so jih spravili do Lime, kjer jih vse od takrat preučujejo,« je po poročanju BBC dejal Eli Amson, eden izmed raziskovalcev in paleontologov, ki jih vodi Mario Urbina.

Že več let temeljito preučujejo osemnajst kosti, ki pripadajo morskemu sesalcu – zgodnji vrsti kita, ki je znan tudi po imenu basilosaurid. Med njimi je kar 13 vretenc, štiri rebra in del kolčne kosti.

Fosili Perucetus colossus FOTO: Sebastian Castaneda Reuters
Fosili Perucetus colossus FOTO: Sebastian Castaneda Reuters

Eno vretence tehta 100 kilogramov

Kljub temu da so našli le fragmente, je uspelo znanstvenikom ugotoviti veliko o tem velikem bitju. Kosti so bile izjemno goste, kar je povzročil proces osteoskleroze, pri katerem so notranje votline zapolnjene. Kosti so bile velike, dodatno so rasle na svojih zunanjih površinah, kar je značilno za proces pahiostoza. Po njihovem mnenju to ni bil znak bolezni, temveč prilagoditve. Podobne procese so odkrili tudi pri raziskovanju morskih krav.

Fosili Perucetus colossus FOTO: Sebastian Castaneda Reuters
Fosili Perucetus colossus FOTO: Sebastian Castaneda Reuters

»Vsako vretence tehta več kot 100 kilogramov, kar je naravnost neverjetno,« je dejala Rebecca Benninon, ki dela za belgijski naravoslovni inštitut. »Potrebnih je bilo več moških, da so jih prestavili na sredino tal v muzeju, da smo lahko opravili 3D skeniranje. Ekipa, ki je vrtala v sredino nekaterih od teh vretenc, da bi določili gostoto kosti, je celo uničila prvi sveder, saj je bila kost tako gosta.«   

Strokovnjaki so z rekonstrukcijo ugotovili, da bi lahko bil Perucetus dolg med 17 in 20 metri. Velikost sama po sebi ni nič posebnega, a naj bi kosti same tehtale med 5,3 in 7,6 tone. Ko dodamo še organe, mišice in maščevje, naj bi tehtala žival med 85 in 320 tonami. Spada v vrsto modrega kita, po teh ocenah – teži in velikosti, je to zgornja meja velikosti modrega kita.

Perucetus colossus, predhodnik modrega kita, ki je pred približno 38 milijoni let živel na območju Peruja. FOTO: Alberto Gennari Via Reuters
Perucetus colossus, predhodnik modrega kita, ki je pred približno 38 milijoni let živel na območju Peruja. FOTO: Alberto Gennari Via Reuters

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije