Posadko bodo poslali na temno stran Lune
Kitajska za naslednje leto načrtuje zgodovinski podvig, s katerim namerava napredovati kakšno stopničko v vesoljski dirki. Kot so napovedali, bo proti Luni kmalu poletela njihova raketa, astronavti pa bodo nazaj na Zemljo prinesli vzorce tal s tako imenovane temne strani Lune, kjer do zdaj ni pristala še nobena posadka ali sonda. Bolj dolgoročni načrt Kitajske je nato še v tem desetletju na naš edini naravni satelit poslati astronavte, ki bodo tam začeli postavljati mednarodno raziskovalno postajo.
Priprave menda potekajo gladko in po načrtih
Priprave na misijo, ki so jo poimenovali Chang'e-6, menda potekajo gladko in po načrtih, satelit, ki bo spremljal vesoljsko plovilo s posadko, naj bi med zvezde izstrelili že v prvi polovici prihodnjega leta.
Temna stran Lune ni ves čas v temi, temna v tem primeru pomeni neznana.
Misija je tako zelo pomembna zato, ker strani Lune, na kateri bodo pristali kitajski astronavti, z Zemlje nikoli ne vidimo, to je bilo omogočeno le peščici astronavtov, ki so v preteklosti Luno iz takšnih ali drugačnih razlogov obkrožili, a se na skrivnostni strani niso mogli zadržati toliko časa, da bi si jo iz orbite podrobno ogledali, astronomi na Zemlji pa je kljub vsej vrhunski opremi in tehnologiji ne vidijo.
Za zdaj je o njej znano to, da površino pokriva ogromno kraterjev, ki so nastali, ko so v površino Lune trčili asteroidi, precej je na njej tudi vzpetin, zelo malo pa ravnic. Menda naj bi bila veliko bolj kot stran, ki jo vidimo z Zemlje, podobna drugim nebesnim telesom v našem osončju, denimo Merkurju in Jupitrovi luni Callisto. Kljub temu da so jo poimenovali temna stran Lune, pa to ne pomeni, da je nikoli ne osvetli sonce, temna v tem primeru pomeni neznana.
Sledila bo Chang'e-7
Misiji Chang'e-6 bo leta 2026 sledila Chang'e-7, njen namen je zbiranje podatkov in priprava izgradnje stalne raziskovalne postaje na južnem polu Lune, ki naj bi bila končana do leta 2040. Kitajska si želi k projektu privabiti tudi tuje investitorje in sodelavce, za zdaj so se ji pridružile Rusija, Venezuela in Republika Južna Afrika, ameriška Nasa, Evropska vesoljska agencija ter druge velesile so še zadržane, enako velja za Indijo, ki je prejšnji mesec uspešno izvedla svojo misijo, v okviru katere so na Luni prvič pristali indijski astronavti.
To je do zdaj uspelo le štirim državam, isti teden, ko je Indija slavila omenjeni uspeh, je prvi poskus pristanka na Luni v desetletjih spodletel Rusiji. Njeno plovilo Luna 25, na katerem ni bilo posadke, je namreč trčilo ob površje in se razletelo.