Pošastna riba, ki je tudi v Jadranu: najdaljša je imela kar 17 metrov
V hrvaškem Jadranu so našli že štiri primerke rib jermenovk, ki živo v globinah vseh svetovnih morij, srečanja z njimi so zato izjemno redka.
»Ta riba je bila pred zadnjimi najdbami v Jadranu zabeležena le trikrat, kar pomeni, da smo v zadnjih nekaj mesecih število videnj več kot podvojili. Odkritje razmeroma velikega števila primerkov je resnično nenavadno; doslej je bilo v celotnem Sredozemlju zabeleženih le okoli 60 srečanj s to vrsto, večinoma v zahodnem delu,« so sporočili iz hrvaškega Inštituta za oceanografijo i ribištvo.
17 metrov je njena največja izmerjena dolžina.
Jermenovka se prehranjuje s planktonskimi organizmi, manjšimi ribami in glavonožci. To počne tako, da pasivno lebdi v navpičnem položaju. Težko jo je opaziti s potapljanjem, prav tako ne obstaja ribiško orodje, s katerim bi jo lahko ujeli. Zato se najpogostejša srečanja s to vrsto zgodijo takrat, ko nasede na obalo.
Na Hrvaškem so pred kratkim našli tri primerke, enega so v prehodni fazi ličinke posneli živega. Jadranske in sredozemske najdbe pa niso dosegle največjih dolžin – najdaljša izmerjena dolžina jermenovke je kar 17 metrov, povprečno pa dosegajo tri metre.
Pri nas le njena sorodnica
Kako pa je s to ribo dolginko pri nas, smo povprašali Nacionalni inštitut za biologijo (NIP). Njihov strokovnjak dr. Lovrenc Lipej je za Slovenske novice povedal: »Doslej ne poznamo evidentiranih (objavljenih) primerov, da bi se ta vrsta pojavila v našem delu Jadrana, je pa možno, da se bo pojavila v prihodnje. Večkrat pa smo opazili njeno najbližjo sorodnico in na videz zelo podobno kosico (Trachipterus trachypterus).«
Ne obstaja ribiško orodje, s katerim bi jo lahko ujeli.
Na vprašanje, ali lahko pričakujemo več teh rib v Jadranu, je dejal: »Ne in tudi, če bi se število primerov pojavljanj povečalo, to ne bi nujno pomenilo, da gre za dejansko povečanje, ampak bi bilo treba ugotoviti, ali se v globinskih slojih kaj dogaja (npr. pomanjkanje kisika), kar lahko pogojuje pojavljanje teh rib v plitvinah.« Če pa bi se jermenovka naselila tudi pri nas, bi »bila to obogatitev biodiverzitete našega morja,« je sklenil dr. Lipej.
Zaradi svoje velikosti in redkih videnj jermenovka buri duhove in domišljijo ljudi že od nekdaj. Na Japonskem velja za znanilko potresov in cunamijev; imenujejo jo glasnik iz palače morskega boga. V letu, preden je Fukušimo prizadel katastrofalen potres, ki mu je sledil še cunami, je na japonsko obalo naplavilo vsaj ducat teh velikank.
