VESOLJE
Potepuški psički v vesolju
Strelka in Belka sta bili prvi psički, ki sta se uspešno vrnili na Zemljo. Mladička prve je v dar dobila Jackie Kennedy.
Odpri galerijo
Čez noč sta postali svetovna senzacija.
Devetnajstega avgusta 1960 sta psički poleteli na dober dan dolg vesoljski polet na krovu sovjetske vesoljske ladje Vostok in se na Zemljo vrnili živi in zdravi. Ime jima je bilo Strelka in Belka, iz potepuških psov pa sta se nemudoma spremenili v svetovno senzacijo.
Podobnega podviga so se Sovjeti lotili že 28. julija istega leta, ko so v vesoljsko ladjo prav tako posadili psički in ju poslali med zvezde, a je raketa eksplodirala že približno pol minute po izstrelitvi in obe živali sta poginili. A strokovnjaki niso obupali in so se hitro začeli pripravljati na nov poskus. Najprej je bilo seveda treba ugotoviti, kaj je šlo narobe, in napako odpraviti. Relativno hitro jim je to tudi uspelo in že dobre tri tedne pozneje so bili pripravljeni poskusiti znova.
Na krov so posadili psički iste pasme, kot sta bili predhodnici, znova so izbrali potepuški živali, stari od enega do treh let ter težki od pet do šest kilogramov. Strelka in Belka sta bili izbrani med približno 60 kosmatinci podobne starosti in teže. V ožji izbor jih je prišlo ducat, na polet jih je pripravljal Oleg Gazenko, vodilni specialist letalske in vesoljske medicine. Izbral je šest parov, en par je bil glavna posadka, dva pa sta bila v rezervi. Najbolje sta se odrezali Strelka in Belka ter v nasprotju s predhodnicama Liščko in Čajko izstrelitev uspešno prestali.
Na krovu je bilo poleg njiju, opremljeni sta bili z različnimi tipali za merjenje življenjskih funkcij, še mnogo drugih živali, laboratorijske podgane, miši in žuželke, ter semena žitaric in koruze, gobe in različni mikroorganizmi. Predvidevali so, da bo polet trajal dva ali tri dni, a so se pojavile tehnične težave. Ker so se bali, da bi šlo še na slabše in bi ogrozili uspeh poleta, so sprejeli odločitev, da ga skrajšajo. Tako je trajal en dan, dve uri in 23 minut, uspešen pa je bil tudi pristanek. Zabojnik s pasjima kozmonavtoma se je uspešno ločil od pristajalnega modula in s padalom pristal v južnem Uralu.
Ko so do modula prišli pristojni, so psički izpustili na plan, da sta si pretegnili ude. Videti je bilo, da je z njima vse v redu, a pozneje, ko so si ogledali posnetke kamer v plovilu, se je izkazalo, da z Belko med poletom ni bilo vse, kot bi moralo biti. Bila je nemirna, lajala je in celo bruhala. Ugotovili so, da je staknila dotlej neznano bolezen gibanja, podobno morski bolezni, ki so jo pozneje zaznali še pri mnogih astronavtih v prvih urah poletov v vesolje. Ne glede na morda travmatično izkušnjo pa sta tako Strelka kot Belka odrasli v zdravi psički in pozneje dobili tudi naraščaj.
Strelka je povrgla tri samčke in dve samički, enega od samčkov, poimenovali so ga Pušok, je nekdanji sovjetski premier Nikita Hruščov podaril Jackie Kennedy, ženi predsednika ZDA Johna F. Kennedyja. Belka in Strelka sta mnogo let po zgodovinskem poletu poginili naravne smrti.
Strelka je pozneje povrgla pet mladičkov. FOTO: Teknoraver/Wikipedia
Podobnega podviga so se Sovjeti lotili že 28. julija istega leta, ko so v vesoljsko ladjo prav tako posadili psički in ju poslali med zvezde, a je raketa eksplodirala že približno pol minute po izstrelitvi in obe živali sta poginili. A strokovnjaki niso obupali in so se hitro začeli pripravljati na nov poskus. Najprej je bilo seveda treba ugotoviti, kaj je šlo narobe, in napako odpraviti. Relativno hitro jim je to tudi uspelo in že dobre tri tedne pozneje so bili pripravljeni poskusiti znova.
Na krov so posadili psički iste pasme, kot sta bili predhodnici, znova so izbrali potepuški živali, stari od enega do treh let ter težki od pet do šest kilogramov. Strelka in Belka sta bili izbrani med približno 60 kosmatinci podobne starosti in teže. V ožji izbor jih je prišlo ducat, na polet jih je pripravljal Oleg Gazenko, vodilni specialist letalske in vesoljske medicine. Izbral je šest parov, en par je bil glavna posadka, dva pa sta bila v rezervi. Najbolje sta se odrezali Strelka in Belka ter v nasprotju s predhodnicama Liščko in Čajko izstrelitev uspešno prestali.
1
dan, dve uri in 23 minut sta preživeli v vesolju.
dan, dve uri in 23 minut sta preživeli v vesolju.
Na krovu je bilo poleg njiju, opremljeni sta bili z različnimi tipali za merjenje življenjskih funkcij, še mnogo drugih živali, laboratorijske podgane, miši in žuželke, ter semena žitaric in koruze, gobe in različni mikroorganizmi. Predvidevali so, da bo polet trajal dva ali tri dni, a so se pojavile tehnične težave. Ker so se bali, da bi šlo še na slabše in bi ogrozili uspeh poleta, so sprejeli odločitev, da ga skrajšajo. Tako je trajal en dan, dve uri in 23 minut, uspešen pa je bil tudi pristanek. Zabojnik s pasjima kozmonavtoma se je uspešno ločil od pristajalnega modula in s padalom pristal v južnem Uralu.
Ko so do modula prišli pristojni, so psički izpustili na plan, da sta si pretegnili ude. Videti je bilo, da je z njima vse v redu, a pozneje, ko so si ogledali posnetke kamer v plovilu, se je izkazalo, da z Belko med poletom ni bilo vse, kot bi moralo biti. Bila je nemirna, lajala je in celo bruhala. Ugotovili so, da je staknila dotlej neznano bolezen gibanja, podobno morski bolezni, ki so jo pozneje zaznali še pri mnogih astronavtih v prvih urah poletov v vesolje. Ne glede na morda travmatično izkušnjo pa sta tako Strelka kot Belka odrasli v zdravi psički in pozneje dobili tudi naraščaj.
Na krovu je bilo še mnogo drugih živali, laboratorijske podgane, miši in žuželke, ter semena žitaric in koruze, gobe in različni mikroorganizmi.
Strelka je povrgla tri samčke in dve samički, enega od samčkov, poimenovali so ga Pušok, je nekdanji sovjetski premier Nikita Hruščov podaril Jackie Kennedy, ženi predsednika ZDA Johna F. Kennedyja. Belka in Strelka sta mnogo let po zgodovinskem poletu poginili naravne smrti.
