POD VODO
Potopljeno naselje pri Korčuli
Stalo je na umetnem otočku, zdaj pa je pet metrov pod gladino. Potapljaške raziskave vodi zadrski arheolog Mate Parica.
Odpri galerijo
Gre za pomembno podvodno arheološko najdbo. FOTOGRAFIJE: osebni arhiv Mateja Parice
Hrvaški arheolog Mate Parica je pri Korčuli odkril potopljeno naselje hvarske kulture iz poznega neolitika, ki je tam stalo okoli 4500 let pred našim štetjem. Naselbina je stala na umetno razširjenem otočku s poligonalno obalo, zdaj pa je skrita od štiri do pet metrov pod morsko gladino.
»Pogosto pregledujemo anomalije na satelitskih posnetkih, včasih preverjamo sumljive strukture, ki so lahko geološke formacije, včasih pa naletimo na ostanke človekove aktivnosti,« pravi doc. dr. Mate Parica, predavatelj na Oddelku za arheologijo Univerze v Zadru in vodja zanimive arheološke raziskave potopljenega naselja Soline na otoku Korčula. Med potopi je odkril suho zidano konstrukcijo, ki obkroža naselbino, vidne so tudi sledi številnih zidov, ki kažejo smer umetno razširjene obale. Poleg dobro ohranjenih zidov so našli bogat arheološki material, okrašeno keramiko, koščeno orodje, dolge kremenove nože, sekire. Vsi najdeni predmeti izhajajo iz obdobja klasične hvarske kulture.
»Gre za pomembno najdbo, saj v tem delu Jadrana ni znanih večjih naselbin iz obdobja neolitika; neolitske najdbe smo večinoma našli v votlinah. Naselje je znano po bogatih ostankih kamnite suhozidane arhitekture, kar je redek pojav v neolitskem Jadranu, in po dejstvu, da gre za naselje na odprtem, in ne v votlini,« je novinarjem Večernjega lista pojasnil profesor Parica. V raziskovalni ekipi so poleg njega še dr. Domagoj Perkić (Dubrovniški muzeji), Vinka Milišić, Eduard Visković (Kantharos – Hvar) in Marta Kalebota (Mestni muzej Korčula), potapljaško podporo pa jim daje Dalibor Čosović iz Lumbarde.
Tudi voditelji arheološke zbirke v Mestnem muzeju mesta Korčula pravijo, da je lokacija naselja zelo nenavadna. Doslej namreč še niso našli naselja, ki bi bilo zgrajeno na otočku, povezanem s kopnim z ozkim nasipom. In kako, da se je ta naselbina ohranila? »V nasprotju z večino Sredozemlja se je naselbina ohranila, ker na tem koncu ni bilo velikih valov; številni otoki na vzhodni jadranski obali namreč dajejo zaščito pred naravnim uničenjem,« pojasnjuje Mate Parica.
O odkritju so že poročali velike svetovne tiskovne agencije in portali. »Moram priznati, da me je vse to kar presenetilo. Oglasili so se mi tudi sorodniki iz Argentine, ki so brali o tej najdbi,« priznava Parica.
Podvodni arheologi večinoma raziskujejo antična najdišča, nekaj manj srednjeveška in novoveška, prazgodovinska pa precej bolj poredko. Parica to zdaj poskuša spremeniti. Njegove raziskave dajejo spodbudo podvodni arheologiji, ki je na Hrvaškem že tako precej močna. Samo v Zadru so tri močne institucije, in sicer Univerza v Zadru, Arheološki muzej in Mednarodni center za odvodno arheologijo. Omeniti je treba tudi arheologe iz Hrvaškega restavratorskega zavoda v Zagrebu, Arheološki muzej v Pulju, Muzej mesta Kaštel in Umetnostno akademijo v Splitu.
Naselje je stalo na umetnem otočku, povezanem s kopnim.
Redka najdba
»Gre za pomembno najdbo, saj v tem delu Jadrana ni znanih večjih naselbin iz obdobja neolitika; neolitske najdbe smo večinoma našli v votlinah. Naselje je znano po bogatih ostankih kamnite suhozidane arhitekture, kar je redek pojav v neolitskem Jadranu, in po dejstvu, da gre za naselje na odprtem, in ne v votlini,« je novinarjem Večernjega lista pojasnil profesor Parica. V raziskovalni ekipi so poleg njega še dr. Domagoj Perkić (Dubrovniški muzeji), Vinka Milišić, Eduard Visković (Kantharos – Hvar) in Marta Kalebota (Mestni muzej Korčula), potapljaško podporo pa jim daje Dalibor Čosović iz Lumbarde.
Tudi voditelji arheološke zbirke v Mestnem muzeju mesta Korčula pravijo, da je lokacija naselja zelo nenavadna. Doslej namreč še niso našli naselja, ki bi bilo zgrajeno na otočku, povezanem s kopnim z ozkim nasipom. In kako, da se je ta naselbina ohranila? »V nasprotju z večino Sredozemlja se je naselbina ohranila, ker na tem koncu ni bilo velikih valov; številni otoki na vzhodni jadranski obali namreč dajejo zaščito pred naravnim uničenjem,« pojasnjuje Mate Parica.
4500 let pr. n. št. je na otočku živela t. i. hvarska kultura.
O odkritju so že poročali velike svetovne tiskovne agencije in portali. »Moram priznati, da me je vse to kar presenetilo. Oglasili so se mi tudi sorodniki iz Argentine, ki so brali o tej najdbi,« priznava Parica.
Podvodni arheologi večinoma raziskujejo antična najdišča, nekaj manj srednjeveška in novoveška, prazgodovinska pa precej bolj poredko. Parica to zdaj poskuša spremeniti. Njegove raziskave dajejo spodbudo podvodni arheologiji, ki je na Hrvaškem že tako precej močna. Samo v Zadru so tri močne institucije, in sicer Univerza v Zadru, Arheološki muzej in Mednarodni center za odvodno arheologijo. Omeniti je treba tudi arheologe iz Hrvaškega restavratorskega zavoda v Zagrebu, Arheološki muzej v Pulju, Muzej mesta Kaštel in Umetnostno akademijo v Splitu.
