Potovanje skozi čas je mogoče, trdijo strokovnjaki

Možnost potovanja skozi čas je navduševala ljudi že stoletja, od H. G. Wellsa v Časovnem stroju do Medzvezdja Christopherja Nolana. A čeprav se sliši kot čista znanstvena fantastika, fiziki zdaj verjamejo, da je potovanje skozi čas res mogoče.

Toda potovanje v realnem času ni prav nič podobno tistemu, kar kažejo filmi. Na Zemlji se vsi premikamo čez čas s hitrostjo ene sekunde na sekundo. Po zaslugi Einsteinove splošne teorije relativnosti pa je mogoče potovati čez čas hitreje od te hitrosti.

Leta 1971 sta dva znanstvenika, Joseph Hafele in Richard Keating, to dokazala tako, da sta ustvarila dilatacijo časa. Dve ultra natančni atomski uri sta naložila na komercialni letali, ki sta leteli vsako v svojo smer, eno na vzhod, drugo pa na zahod. Nato so ju primerjali s tretjo uro, ki je ostala nepremična na tleh. Ura, ki se je premikala proti vzhodu z vrtenjem Zemlje, se je gibala hitreje kot tista na tleh in je tako minilo manj časa. Poskus je pokazal, da je vzhodna ura izgubila 59 nanosekund, medtem ko je zahodna ura pridobila 237 nanosekund.

Podobni učinki dejansko povzročajo tehnične težave natančnim sistemom, kot so sateliti GPS. Ker sateliti krožijo pri približno 14.000 km/h, nenehno drsijo naprej v času in njihove ure morajo upoštevati to razliko. Če se sateliti GPS ne bi prilagodili potovanju skozi čas, ne bi mogli določiti svojega položaja v vesolju in bi bili neuporabni za natančno navigacijo.

Toda če je potovanje naprej v času del fizike, je potovanje v preteklost druga zgodba. Je veliko, veliko bolj zapleteno. Kot pravi dr. Alasdair Richmond, filozof in strokovnjak za časovna potovanja z univerze v Edinburgu: »Potovanje nazaj, da bi srečal svoje starše, kot jih je Marty McFly v Nazaj v prihodnost, še vedno ni na voljo.«