Potrdili obstoj črnih lukenj
Znanstveniki se že desetletja sprašujejo, kako je mogoče, da je v vesolju tako malo reči, ki jih lahko vidimo. To so zvezde, planeti, kozmični prah in vse vmes, a vsa ta telesa se ne bi obnašala tako, kot se, če ne bi bilo med njimi še nečesa drugega, nečesa, česar ne vidimo. Ameriška astronoma sta v 70. letih prejšnjega stoletja odkrila t. i. temno snov, ki polni prostor med vidno snovjo, naše oči in naprave pa je ne zaznajo.
Še pred približno desetimi leti ljudje črnih lukenj niso jemali resno.
Da kljub temu obstaja, je mogoče ugotoviti z opazovanjem spiralnih galaksij. Zvezde na njihovem robu se premikajo, kot se premikajo vsa druga nebesna telesa, a so druga od druge, pa tudi od vse druge snovi v galaksiji, preveč odmaknjene, da bi nanje vplivala gravitacija sosednjih teles. Edina druga razlaga, ki jo astronomi lahko ponudijo, je, da nanje vpliva gravitacija nečesa, česar ne vidimo, torej temne snovi.
A do zdaj strokovnjakom ni uspelo najti načina, kako jo videti ali zaznati. Stephen Hawking je denimo sklepal, da se temna snov skriva v črnih luknjah, ki so nastale med velikim pokom, zato jih niti najbolj zmogljivi teleskopi in naprave ne zaznajo.
Njegovo teorijo so zdaj obudili strokovnjaki z inštituta za tehnologijo v ameriški zvezni državi Massachusetts, ki so prepričani, da je imel sloviti fizik prav. »Še pred približno desetimi leti ljudje črnih lukenj niso jemali resno, a zdaj vemo, da ima vsaka galaksija v sredini črno luknjo, ki jo drži skupaj, celotno vesolje je posejano z njimi, in prepričani smo, da je to tisto, čemur pravimo temna snov,« je povedala ena od avtorjev študije Elba Alonso Monsalve.
Omenjene črne luknje so sicer ene prvih reči, ki so nastale med velikim pokom, natančneje v prvi kvintilijoninki sekunde, kar je veliko pred nastankom protonov in nevronov, ki so gradniki vsega.
