NEVROLOŠKE IN DUŠEVNE MOTNJE
Potrdili še eno strašno posledico po prebolelem covidu
Pri bolnikih, ki so imeli covid 19, se pojavljata anksioznost in depresija.
Odpri galerijo
Vodja skupine raziskovalcev Kemijskega inštituta v Ljubljani, ki razvija cepivo proti koronavirusu, Roman Jerala je na twitterju objavil povezavo do strokovnega članka iz ameriške revije The Lancet Psychiatry , kjer so na podlagi raziskave na več kot 200.000 ljudi odkrili zdravstvene zaplete po šestih mesecih po preboleli bolezni. »Velika raziskava je pokazala pogoste nevrološke ali psihiatrične posledice covid-19 v primerjavi z gripo - od demence do možganske kapi - kar pri tretjini pacientov v šestih mesecih po bolezni. Bolj resno v primeru hospitalizacije,« je znanstveni članek strnil Jerala (nelektorirano).
V študiji je sodelovalo 236.379 ljudi, večinoma iz ZDA, ki so preboleli covid 19. Vsak tretji (oziroma 33,62 odstotka) je imel pol leta po preboleli bolezni diagnosticirano eno od nevroloških ali duševnih motenj. Od tega je 12,84 odstotka ljudi dejalo, da so prvič prejeli to diagnozo.
Od 14 duševnih moten se najpogosteje pojavljata anksioznost in depresija, čeprav znanstveniki ne vedo, kakšna je povezava med novim koronavirusom in omenjenimi motnjami, zato poudarjajo, da bi se bilo treba posvetiti novim raziskavam, saj tveganja niso omejena le na bolnike s hudo obliko covida.
Pri 17 odstotkih prebolevnikov so zabeležili težave s tesnobo, s 14 odstotki sledijo čustvena nihanja. Okoli pet odstotkov prebolevnikov poroča o težavah s spanjem, pri 2,1 odstotku so zabeležili kap, pri 0,6 odstotku pa znotrajmožganske krvavitve.
Preučili so še podatke okoli 100.000 ljudi, ki so preboleli gripo in več kot 236.000 ljudi, ki so preboleli druge bolezni dihal. Med drugim so ugotovili, da je po prebolelem covidu-19 za 44 odstotkov večja možnost nevroloških ali duševnih obolenj kot po preboleli gripi.
»Veliko teh obolenj je kroničnih,« je posvaril eden od avtorjev študije Paul Harrison z oxfordske univerze. Zato bi bilo treba po njihovem mnenju prilagoditi zdravstvene sisteme, da bodo lahko nagovorili te nove izzive, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Že v preteklosti je več študij opozorilo na povezave med nevrološkimi obolenji in okužbo z novim koronavirusom. Je pa v zadnjem letu bilo več bolniških odsotnosti zaradi duševnih obolenj tudi zaradi posledic izolacije in karanten, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
V študiji je sodelovalo 236.379 ljudi, večinoma iz ZDA, ki so preboleli covid 19. Vsak tretji (oziroma 33,62 odstotka) je imel pol leta po preboleli bolezni diagnosticirano eno od nevroloških ali duševnih motenj. Od tega je 12,84 odstotka ljudi dejalo, da so prvič prejeli to diagnozo.
Od 14 duševnih moten se najpogosteje pojavljata anksioznost in depresija, čeprav znanstveniki ne vedo, kakšna je povezava med novim koronavirusom in omenjenimi motnjami, zato poudarjajo, da bi se bilo treba posvetiti novim raziskavam, saj tveganja niso omejena le na bolnike s hudo obliko covida.
Pri 17 odstotkih prebolevnikov so zabeležili težave s tesnobo, s 14 odstotki sledijo čustvena nihanja. Okoli pet odstotkov prebolevnikov poroča o težavah s spanjem, pri 2,1 odstotku so zabeležili kap, pri 0,6 odstotku pa znotrajmožganske krvavitve.
Veliko obolenj kroničnih
Preučili so še podatke okoli 100.000 ljudi, ki so preboleli gripo in več kot 236.000 ljudi, ki so preboleli druge bolezni dihal. Med drugim so ugotovili, da je po prebolelem covidu-19 za 44 odstotkov večja možnost nevroloških ali duševnih obolenj kot po preboleli gripi.
»Naši rezultati kažejo, da po covidu-19 pogosteje nastopijo težave z možgani ali duševne motnje kot po gripi ali drugih obolenjih dihal,« je sporočil eden od avtorjev študije Max Taquet z oxfordske univerze.
»Veliko teh obolenj je kroničnih,« je posvaril eden od avtorjev študije Paul Harrison z oxfordske univerze. Zato bi bilo treba po njihovem mnenju prilagoditi zdravstvene sisteme, da bodo lahko nagovorili te nove izzive, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Že v preteklosti je več študij opozorilo na povezave med nevrološkimi obolenji in okužbo z novim koronavirusom. Je pa v zadnjem letu bilo več bolniških odsotnosti zaradi duševnih obolenj tudi zaradi posledic izolacije in karanten, poroča nemška tiskovna agencija dpa.