NEMIRNA TLA
Potres prestavil Petrinjo
Močno prizadeto mesto leži sedaj 15 do 20 centimetrov vzhodneje.
Odpri galerijo
Na najhuje prizadetih območjih so se tla premaknila tudi po višini. FOTO: Antonio Bronic, Reuters
Potres, ki je prejšnji torek z magnitudo 6,2 stresel siško-moslavinsko županijo in porušil številne stavbe, je tla na tem območju premaknil tla z amplitudo do 70 centimetrov.
Preberite tudi:
»Sisek se je premaknil z občutno manjšo intenziteto kot Petrinja. Preliminarno se je premaknil za 10, Petrinja pa za 15 do 20 centimetrov,« je za Jutarnji list povedal Marin Govorčin z geodetske fakultete v Zagrebu. Potres se je zgodil na prelomnici, ki sega v smeri severozahod–jugovzhod blizu Petrinje in Gline. Gre za prelomnico med dvema zelo različnima tektonskima ploščama.
»Del sprememb površine območja med Petrinjo in Glino je verjetno tudi posledica rušenja podzemnih rovov rudnikov rjavega premoga, ki so obratovali v prvi polovici 20. stoletja in jih niso ustrezno sanirali,« pa pravi znanstveni svetovalec hrvaškega geološkega inštituta (HGI) Tvrtko Korbar.
Preberite tudi:
Popotresna analiza: mesto se je spustilo za 35 centimetrov
Po izračunu na podlagi satelitskih posnetkov Evropske vesoljske agencije (ESA) je najmočnejši potres v Petrinji največji premik tal povzročil v gozdnatem področju med kraji Slana, Glinska Poljana in Gora. Na zahodnem delu prelomnice so se tla vzdignila za 40 centimetrov, pri Petrinji pa so se znižala za 30 centimetrov, so ugotovili strokovnjaki Geodetske fakultete v Zagrebu. Ti skušajo na terenu skupaj s seizmologi oceniti, za koliko sta se Sisek in Petrinja pomaknila proti vzhodu.
»Sisek se je premaknil z občutno manjšo intenziteto kot Petrinja. Preliminarno se je premaknil za 10, Petrinja pa za 15 do 20 centimetrov,« je za Jutarnji list povedal Marin Govorčin z geodetske fakultete v Zagrebu. Potres se je zgodil na prelomnici, ki sega v smeri severozahod–jugovzhod blizu Petrinje in Gline. Gre za prelomnico med dvema zelo različnima tektonskima ploščama.
»Del sprememb površine območja med Petrinjo in Glino je verjetno tudi posledica rušenja podzemnih rovov rudnikov rjavega premoga, ki so obratovali v prvi polovici 20. stoletja in jih niso ustrezno sanirali,« pa pravi znanstveni svetovalec hrvaškega geološkega inštituta (HGI) Tvrtko Korbar.
