VOLITVE V ZDA
Pravilno je napovedal vse volitve od leta 1984, to napoveduje Trumpu (VIDEO)
Nostradamus predsedniških volitev ima svoj model napovedovanja izida.
Odpri galerijo
Donald Trump je pred štirimi leti marsikoga presenetil s svojo zmago. FOTO: Tom Brenner, Reuters
Ameriški profesor Allan Lichtman z univerze Washington je znan po tem, da je na podlagi svojega volilnega modela, ki ga je poimenoval Ključ do Bele hiše, točno napovedal vse izide predsedniških volitev v ZDA od leta 1984. Napoved je pripravil tudi za letošnje volitve, ko bodo Američani 3. novembra volili novega (starega?) predsednika. Profesor nima dobrih novic za Donalda Trumpa, ki mu večina anket napoveduje prepričljiv poraz.
Preberite tudi:
Melania že pakira kovčke? Trumpu lahko pomaga le še čudež
Lichtmana, ki je v nasprotju z večino drugih pravilno napovedal tudi izid volitev pred štirimi leti, ko je Trump za mnoge presenetljivo premagal nekdanjo prvo damo Hillary Clinton, je New York Times zaradi pravilnih napovedi poimenoval kar Nostradamus predsedniških volitev, sam Trump pa mu je poslal čestitko za pravilno napoved. Edinkrat, ko se je zmotil, je bilo leta 2000, ko je George W. Bush premagal protikandidata Ala Gora, ker je tedaj računal absolutno število osvojenih glav, Bush mlajši pa je, tako kot pred štirimi leti Trump, slavil zaradi več pobranih elektorskih glasov (kot tudi predvideva volilna zakonodaja v ZDA).
Svoj model je oblikoval z že pokojnim ruskim matematikom in seizmologom Vladimirjem Keilisom Borokom, ker sta bila prepričana, da klasične predvolilne napovedi temeljijo na napačnih predpostavkah. Prepričana sta bila, da so volivci pri oddaji svojega glasu pragmatični in da ocenjujejo predvsem, kako je aktualni predsednik vodil državo v preteklih štirih letih. Javnomnenjske ankete pa ocenjuje kot izseke v času, ki nimajo vpliva na sam izid volitev.
Lichtman in Keilis Borok sta analizirala vse volitve od leta 1860 do 1980 in zbrala 13 dejavnikov oziroma ključev, od katerih je odvisna zmaga aktualnega predsednika oziroma vladajoče stranke, če je aktualni predsednik že odslužil dva mandata. To so:
1. zmaga na t. i. vmesnih volitvah (volitve v kongres, ki potekajo na polovici predsedniškega mandata)
2. brez protikandidata v svoji stranki
3. kandidat je aktualni predsednik, ki se poteguje za svoj drugi mandat
4. ni relevantnega kandidata tretje stranke
5. dobro kratkoročno stanje gospodarstva
6. dobro dolgoročno stanje gospodarstva (vsaj toliko kot v zadnjih dveh mandatih)
7. velike spremembe v politiki
8. ni bilo večjega škandala
9. ni bilo zunanjepolitičnega ali vojaškega neuspeha
10. bilo je veliko zunanjepolitičnega ali vojaškega uspeha
11. ni bilo družbenih nemirov
12. predsednik je karizmatičen
13. protikandidat predsednika je nekarizmatičen.
V primeru tokratnih volitev je izid naslednji:
1. NE
2. DA
3. DA
4. DA
5. NE
6. NE
7. DA
8. NE
9. DA
10. NE
11. NE
12. NE
13. DA
Rezultat je torej 6 : 7 za Josepha Bidena, kandidata demokratov in nekdanjega podpredsednika Baracka Obame. Ob tem pa Lichtman opozarja, da obstajajo še drugi dejavniki, ki bi lahko vplivali na volitve in jih njegov model ne vključuje: izpodbijanje pravice do glasovanja in domnevno rusko vpletanje v volitve, obstaja pa tudi možnost, da Trump ne bi priznal poraza na volitvah.
Preberite tudi:
Melania že pakira kovčke? Trumpu lahko pomaga le še čudež
Lichtmana, ki je v nasprotju z večino drugih pravilno napovedal tudi izid volitev pred štirimi leti, ko je Trump za mnoge presenetljivo premagal nekdanjo prvo damo Hillary Clinton, je New York Times zaradi pravilnih napovedi poimenoval kar Nostradamus predsedniških volitev, sam Trump pa mu je poslal čestitko za pravilno napoved. Edinkrat, ko se je zmotil, je bilo leta 2000, ko je George W. Bush premagal protikandidata Ala Gora, ker je tedaj računal absolutno število osvojenih glav, Bush mlajši pa je, tako kot pred štirimi leti Trump, slavil zaradi več pobranih elektorskih glasov (kot tudi predvideva volilna zakonodaja v ZDA).
Svoj model je oblikoval z že pokojnim ruskim matematikom in seizmologom Vladimirjem Keilisom Borokom, ker sta bila prepričana, da klasične predvolilne napovedi temeljijo na napačnih predpostavkah. Prepričana sta bila, da so volivci pri oddaji svojega glasu pragmatični in da ocenjujejo predvsem, kako je aktualni predsednik vodil državo v preteklih štirih letih. Javnomnenjske ankete pa ocenjuje kot izseke v času, ki nimajo vpliva na sam izid volitev.
Lichtman in Keilis Borok sta analizirala vse volitve od leta 1860 do 1980 in zbrala 13 dejavnikov oziroma ključev, od katerih je odvisna zmaga aktualnega predsednika oziroma vladajoče stranke, če je aktualni predsednik že odslužil dva mandata. To so:
1. zmaga na t. i. vmesnih volitvah (volitve v kongres, ki potekajo na polovici predsedniškega mandata)
2. brez protikandidata v svoji stranki
3. kandidat je aktualni predsednik, ki se poteguje za svoj drugi mandat
4. ni relevantnega kandidata tretje stranke
5. dobro kratkoročno stanje gospodarstva
6. dobro dolgoročno stanje gospodarstva (vsaj toliko kot v zadnjih dveh mandatih)
7. velike spremembe v politiki
8. ni bilo večjega škandala
9. ni bilo zunanjepolitičnega ali vojaškega neuspeha
10. bilo je veliko zunanjepolitičnega ali vojaškega uspeha
11. ni bilo družbenih nemirov
12. predsednik je karizmatičen
13. protikandidat predsednika je nekarizmatičen.
V primeru tokratnih volitev je izid naslednji:
1. NE
2. DA
3. DA
4. DA
5. NE
6. NE
7. DA
8. NE
9. DA
10. NE
11. NE
12. NE
13. DA
Rezultat je torej 6 : 7 za Josepha Bidena, kandidata demokratov in nekdanjega podpredsednika Baracka Obame. Ob tem pa Lichtman opozarja, da obstajajo še drugi dejavniki, ki bi lahko vplivali na volitve in jih njegov model ne vključuje: izpodbijanje pravice do glasovanja in domnevno rusko vpletanje v volitve, obstaja pa tudi možnost, da Trump ne bi priznal poraza na volitvah.
