Pred 50 leti na Luni prvo električno vozilo (FOTO)

Potem ko je Nasa leta 1969 kar dvakrat uspešno popeljala človeka na Luno, so si že naslednje leto postavili bolj ambiciozen cilj, izvedla naj bi ga odprava Apolla 13. Astronavti naj bi pristali v bližini Luninega kraterja Fra Mauro in zbrali vzorce tal, ki bi znanstvenikom pomagali razumeti ne le zgodnjo zgodovino Lune, ampak tudi Zemlje. Odprava, kot vemo, ni bila uspešna, a je Nasi vsaj uspelo astronavte pripeljati žive nazaj domov. Polete je nadaljevala posadka Apolla 14, ki je na Luni prvič uporabila poseben voziček, naslednji korak pa naj bi bili bolj znanstveno usmerjeni poleti in uporaba naprednejših prevoznih sredstev, ki bi na Luni omogočala večjo mobilnost. Cilj so izpolnili z odpravo Apolla 15. Posadko so sestavljali trije. Poveljnik misije je bil astronavt David R. Scott, ki je tretjič letel v vesolje, poveljnik komandnega modula je bil Alfred M. Worden, zanj je bil to prvi polet, poveljnik modula pa je bil James B. Irwin, ki je ravno tako prvič letel med zvezde.

Misija, to je bil deveti polet vesoljskih ladij Apollo in četrti, ki bi pristal na Luni, je trajala od 26. julija do 7. avgusta 1971. Cilj je bil pristanek na območju Hadleyjeve depresije in Mare Imbrium. Projekt se je od preostalih razlikoval tudi po tem, da je ekipa na površju našega naravnega satelita preživela največ časa, kar ji je omogočilo natančnejše delo. Na Luni sta astronavta, tretji ju je čakal v Lunini orbiti, ostala tri dni, se trikrat sprehodila po njeni površini ter uporabila tudi poseben električni džip.
Za ta polet so nekoliko predelali nosilno raketo Saturn V, saj je morala proti Luni zaradi novega vozila na krovu popeljati občutno težji tovor. Pot je potekala bolj ali manj gladko in štiri dni po vzletu je posadka vstopila v Lunino orbito. Worden je ostal v plovilu, njegova kolega pa sta se spustila proti površini Lune. Uspelo jima je pristati okrog 600 metrov severno od načrtovanega mesta. Scott je bil prvi, ki je pokukal iz modula in naredil prve posnetke. S kolegom sta opravila tri sprehode po površini Lune, med katerimi sta namestila več različnih instrumentov. S posebno vrtalno napravo sta poskušala priti do vzorcev, ki so bili več kot meter pod površjem, a jima ni najbolje uspelo.


Sta bila pa prva, ki sta se po površini našega najbližjega nebesnega telesa vozila z električnim avtomobilom, ki ga je razvila družba Boeing. Njegov razvoj je za kar 100 odstotkov prekoračil predvidene stroške, ki so na koncu znašali vrtoglavih 38 milijonov dolarjev, kar je bil za tisti čas velik znesek.

Ko sta astronavta opravila zahtevane naloge, sta poletela nazaj do komandnega modula, se z njim uspešno združila in začela vanj prenašati vzorce, ki sta jih nabrala na Luni. Bilo jih je za kar 77 kilogramov. Lunarni modul so nato odvrgli in v Lunino orbito poslali tako imenovani subsatelit, ki naj bi meril gravitacijsko polje Lune. To je manjši satelit, lahko je naraven ali umeten, v tem primeru je šlo za umetnega, ki kroži okoli naravnega satelita. Trojica se je nato počasi odpravila proti domu.