Pred milijoni let so bili drugačni
Falklandski otoki, čezmorsko ozemlje Velike Britanije, ki si ga lasti tudi Argentina, je med drugim znano po tem, da na njem ni niti enega drevesa. Ker na otokih pogosto in močno piha, ga v glavnem poraščata trava in nizko grmičevje, nekoč pa so, kot kaže, tam rasla tudi velika in visoka drevesa.
Približno šest metrov pod površjem so ostanke debelih debel našli delavci, ki so nedaleč od otoške prestolnice kopali gradbeno jamo. Na otok se je takoj odpravila skupina britanskih strokovnjakov z geografinjo Zoë Thomas na čelu.
»Najdba nas je izredno presenetila, saj je ena od glavnih značilnosti Falklandskih otokov ta, da na njih ne raste drevje, nato pa so začeli delavci iz tal vleči te velike kose odlično ohranjenih debel,« je dejala Thomasova, ki je fosilizirane ostanke debel s kolegi pozneje tudi analizirala. Sprva so poskušali z radiometričnim datiranjem, a se je izkazalo, da so debla prestara, da bi s to tehniko lahko določili starost fosilov – to je pomenilo, da so starejša od 50.000 let. Nato so se lotili analize mikroskopskih delcev spor in cvetnega prahu, ki so jih našli med razpokami v lubju, in izkazalo se je, da je cvetni prah star med 15 in 30 milijoni let.
Znanstveniki ugotavljajo
Med analizo je strokovnjakom uspelo ugotoviti tudi vrsto dreves, in sicer je Falklandske otoke nekoč poraščalo drevje, izredno podobno tistemu, ki še vedno raste v Patagoniji, kar pomeni, da je bilo podnebje na Falklandskih otokih nekoč precej drugačno in podobno podnebju v omenjeni pokrajini, ki se razteza po jugu Argentine in Čila. Znanstveniki zdaj ugotavljajo, kako to, da tega bujnega rastja na Falklandskih otokih ni več, čeprav ga je še vedno mogoče najti na enaki geografski širini na jugu Južne Amerike. Trenutno velja teorija, da so otoki tako zelo vetrovni, da drevje enostavno ne more rasti, neprimerna zanje pa so tudi kisla tla, ki jih večinoma sestavlja šota.
Najdba nas je izredno presenetila, saj je ena od glavnih značilnosti otokov ta, da na njih ne raste drevje.
