OBLETNICA SMRTI JASNOVIDKE
Baba Vanga pred smrtjo človeštvu napovedala konec (VIDEO)
Mineva 25 let od smrti balkanskega Nostradamusa.
Odpri galerijo
Baba Vanga je napovedala konec sveta. FOTO: Facebook, Pixabay
Ena najbolj znanih prerokinj oziroma jasnovidk je svetu svoja videnja sporočala iz Bolgarije, zato je dobila vzdevek Nostradamus z Balkana. Nekateri pravijo, da se je uresničilo 80 odstotkov njenih napovedi. Človeštvu je pred smrtjo napovedala tudi njegov konec in razkrila tudi leto, kdaj naj bi se to zgodilo.
Baba Vanga se je kot Vangelia Pandeva Dimitrova Gušterova leta 31. januarja 1911 rodila v revni družini v Strumici na območju današnje Severne Makedonije. Po mamini smrti je za družino skrbel oče. Pri njenih 12 letih so se preselili v Novo selo, leto pozneje pa je bila hudo poškodovana v neurju – našli naj bi jo po nekaj dneh zakopano v pesku. Ta naj bi bil tudi krivec za to, da je do svojega 16. leta povsem oslepela. A slepota ji je prinesla zmožnost drugačnega videnja, saj izgubo vida povezujejo z začetkom njenih prerokb in vizij.
Do polnoletnosti je živela v sanatoriju blizu Beograda, kjer je obiskovala šolo za slepe, nato pa se je vrnila v Bolgarijo, kjer je skrbela za mlajše brate in sestre. V javnosti je prvič nastopila leta 1941 in govorila, da jo je večkrat obiskal »osvetljen jezdec«, ki ji je razkril, da »se bodo kmalu zgodile strašne stvari«. Nemške oborožene sile so 6. aprila tistega leta vkorakale v Jugoslavijo. Baba Vanga naj bi v tistem času sosede in sorodnike obveščala o zdravju njihovih dragih na bojnem polju.
Zgodba o neobičajnih sposobnostih slepe prerokinje se je kot blisk razširila po Bolgariji. Vse več ljudi je trkalo na njena vrata, eden je bil tudi njen bodoči mož Dimiter Gušterov. Leta 1942 sta se preselila v Petrič, mestece, kjer so ji nadeli vzdevek petriška gledarica. Svojih otrok nista imela, sta pa posvojila hčerko njene sestre. Babo Vango je obiskal bolgarski kralj Boris lll. in tudi njegovo smrt je predvidela. V tej vasi je živela skoraj do smrti.
Komunistični režim konec 40. let prejšnjega stoletja ji ni bil naklonjen, nadzorovala jo je policija. Kljub temu je postajala čedalje bolj priljubljena, politični pritisk pa je pojenjal šele po smrti njenega moža leta 1962.
V tem obdobju so se za njena videnja začeli zanimati izobraženi ljudje, dobila je službo na inštitutu za sugestologijo pri bolgarski akademiji znanosti. Imela je pisarno, v kateri je sprejemala stranke, njena videnja pa so vestno zapisovali znanstveniki. Zapisi kažejo, da se je kar 80 odstotkov njenih prerokb oziroma videnj uresničilo. Na dan naj bi sprejela do sto strank. Dobiček od vsakega obiska je polnil državno blagajno. Baba Vanga je sicer vse življenje prerokovala in zdravila brezplačno. Čakalna lista je bila vse daljša, zato se je v javnosti razširila vest, da za srečanje z njo potrebuješ dobre zveze. Neomejen dostop do nje so tako imeli politični delavci, inteligenca in znane osebnosti.
Preden je leta 1996 umrla, je dala v kraju Rupite, kjer je približno dve leti tudi živela, zgraditi cerkev svete Petke. Njen grob je poleg cerkve.
Preberite reportažo iz Ognjanova, kjer je baba Vanga pokopana:
Baba Vanga se je kot Vangelia Pandeva Dimitrova Gušterova leta 31. januarja 1911 rodila v revni družini v Strumici na območju današnje Severne Makedonije. Po mamini smrti je za družino skrbel oče. Pri njenih 12 letih so se preselili v Novo selo, leto pozneje pa je bila hudo poškodovana v neurju – našli naj bi jo po nekaj dneh zakopano v pesku. Ta naj bi bil tudi krivec za to, da je do svojega 16. leta povsem oslepela. A slepota ji je prinesla zmožnost drugačnega videnja, saj izgubo vida povezujejo z začetkom njenih prerokb in vizij.
Do polnoletnosti je živela v sanatoriju blizu Beograda, kjer je obiskovala šolo za slepe, nato pa se je vrnila v Bolgarijo, kjer je skrbela za mlajše brate in sestre. V javnosti je prvič nastopila leta 1941 in govorila, da jo je večkrat obiskal »osvetljen jezdec«, ki ji je razkril, da »se bodo kmalu zgodile strašne stvari«. Nemške oborožene sile so 6. aprila tistega leta vkorakale v Jugoslavijo. Baba Vanga naj bi v tistem času sosede in sorodnike obveščala o zdravju njihovih dragih na bojnem polju.
Kralju napovedala smrt
Zgodba o neobičajnih sposobnostih slepe prerokinje se je kot blisk razširila po Bolgariji. Vse več ljudi je trkalo na njena vrata, eden je bil tudi njen bodoči mož Dimiter Gušterov. Leta 1942 sta se preselila v Petrič, mestece, kjer so ji nadeli vzdevek petriška gledarica. Svojih otrok nista imela, sta pa posvojila hčerko njene sestre. Babo Vango je obiskal bolgarski kralj Boris lll. in tudi njegovo smrt je predvidela. V tej vasi je živela skoraj do smrti.
Komunistični režim konec 40. let prejšnjega stoletja ji ni bil naklonjen, nadzorovala jo je policija. Kljub temu je postajala čedalje bolj priljubljena, politični pritisk pa je pojenjal šele po smrti njenega moža leta 1962.
Dobiček v državno blagajno
V tem obdobju so se za njena videnja začeli zanimati izobraženi ljudje, dobila je službo na inštitutu za sugestologijo pri bolgarski akademiji znanosti. Imela je pisarno, v kateri je sprejemala stranke, njena videnja pa so vestno zapisovali znanstveniki. Zapisi kažejo, da se je kar 80 odstotkov njenih prerokb oziroma videnj uresničilo. Na dan naj bi sprejela do sto strank. Dobiček od vsakega obiska je polnil državno blagajno. Baba Vanga je sicer vse življenje prerokovala in zdravila brezplačno. Čakalna lista je bila vse daljša, zato se je v javnosti razširila vest, da za srečanje z njo potrebuješ dobre zveze. Neomejen dostop do nje so tako imeli politični delavci, inteligenca in znane osebnosti.
Preden je leta 1996 umrla, je dala v kraju Rupite, kjer je približno dve leti tudi živela, zgraditi cerkev svete Petke. Njen grob je poleg cerkve.
Preberite reportažo iz Ognjanova, kjer je baba Vanga pokopana:
