Preden oslepijo, si bodo ogledali svet
Ko je bila prvorojenka Mia stara tri leta, so opazili, da ji vid peša: sledila je srhljiva diagnoza, pigmentozni retinitis, ki vodi v slepoto. Edith Lemay in Sebastien Pelletier sta leta pozneje opazila težave z vidom še pri mlajših sinovih, zdaj sedemletnem Colinu in petletnem Laurentu, dednost je prizanesla, vsaj za zdaj, le devetletnemu Leu.
Učinkovitega zdravila za zdaj ni, bolezen bo usodno napredovala, sta se Edith in Sebastien morala sprijazniti in žalostno prihodnost napovedati lastnim otrokom. Ter jih pripraviti na življenje brez vida. Strokovnjaki so jim pri tem v veliko pomoč, a največ je seveda na plečih staršev, ki bodo po nasvetu specialistom otrokom zagotovili čim več vizualnih spominov. »Slona si ne ogledajo v knjigi, ampak kar v živo. Tako najbolje ostane v spominu. Spomin jim želiva zapolniti z najlepšimi podobami na svetu,« odločitev, da bosta z družino v letu dni prepotovala svet, pojasnjujeta Edith in Sebastien. In to brez pretirane organizacije, kajti časa ne gre zapravljati, pojasnjujeta, otrokom pa želita prikazati čim več različnih krajev, ljudi, narave in kulture. No, da je življenje nepredvidljivo, sta spoznala leta 2020, ko sta že načrtovala popotovanje, a so nazadnje žalostni obtičali doma zaradi protikoronskih omejitev, ne nazadnje so hoteli dogodivščino začeti na Kitajskem!
2020. so hoteli odpotovali, a jih je ustavila korona.
Če ne drugo, se jim je preložitev avanture finančno splačala, saj je podjetje, v katerem je delala Edith, dobilo novega lastnika, vrednost delnic, ki jih je imela v lasti tudi ona, pa je poskočila, zato jih je prodala. Pot so začeli v Namibiji, kjer so se dodobra seznanili s sloni, zebrami in žirafami, nadaljevali v Zambiji in Tanzaniji, nato pa krenili proti Turčiji. Nato so izbrali Mongolijo, zatem Indonezijo, kam jih bo pot zdaj ponesla, se še niso odločili. Poleg vizualnih vtisov jim bo potovanje prikazalo tudi različne okoliščine, nepredvidljivost ter presenečenja in tudi razočaranja; dalo jim bo pomembno orodje, iznajdljivost, ki jo bodo ob pešanju vida še kako potrebovali. Obenem pa izkušnje in spoznanje, da kljub temu da izgubljajo vid, še vedno živijo v udobju in v zdravem okolju, kjer so šolanje, tekoča voda in hrana na mizi samoumevni.
Utrinke s popotovanja redno objavljajo na družabnih omrežjih, kjer so stike z njimi navezali številni starši, katerih otroci se prav tako spopadajo s pigmentoznim retinitisom.
