PREGLED LETA: Brexit ja, brexit ne

Evropa bo z izstopom Velike Britanije iz Evropske unije postala nekaj povsem drugega. T. i. brexit je sprožil veliko debat v letu 2019 in polnil naslovnice časopisov na stari celini.

Vlada Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske je 29. marca 2017 začela postopek izstopa iz Evropske unije. Ta naj bi se po določilih Lizbonske pogodbe zaključil do 29. marca 2019. A voditelji držav članic so na Evropskem svetu 23. marca 2019 rok najprej podaljšali do 12. aprila 2019, ga potem na izrednem srečanju 10. aprila podaljšali do 31. oktobra 2019, tretjo preložitev brexita do 31. januarja 2020 pa potrdili 29. oktobra 2019. Združeno kraljestvo lahko EU zapusti tudi prej, če bo britanski parlament potrdil ločitveni dogovor.

Na Otoku so sicer v tem letu odšli na volitve, potem ko je odstopila premierka Theresa May in je položaj zavzel konservativec Boris Johnson. Ta je jeseni odstopil ter razpisal nove volitve, namen pa jasen: da dobiti v parlamentu absolutno večino. In res se je zgodilo, pisal je zgodovino: pometel je z vso politično konkurenco in z osvojenimi 365 sedeži slavil najprepričljivejšo zmago konservativne stranke po letu 1987.
 
Nekoliko se je zapletlo tudi po evropskih volitvah ter pri sestavi nove Evropske komisije, ko nekaterih predlaganih komisarjev niso potrdili. A potrditve je dobila na plenarnem zasedanju 27. novembra. Pod vodstvom Ursule von der Layen jo sestavlja 12 žensk in 15 moških, med njimi tudi Slovenec Janez Lenarčič.

Revolucija proti revolucionarju

Precej daleč od Slovenije se je letos odvijala prava revolucija proti revolucionarnem predsedniku Evu Moralesu. Do upora je prišlo po oktobrskih predsedniških volitvah, ko so ugotovili manipulacijo z računalniškimi sistemi. V prvem krogu je zmagal Morales (47,08 odstotka) ter tako neposredno osvojil četrti mandat. A to je sprožilo pravo revolucijo proti moškemu, ki je z revolucijo tudi prišel na oblast. Uprla sta se mu tudi policija in vojska, zato je na koncu vendarle odstopil. 


Ne smemo pozabiti niti na ustavno obtožbo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je tako postal šele tretji predsednik ZDA s tovrstno obtožbo. Sprožili so jo zaradi domnevne zlorabe oblasti ter zaradi oviranja kongresa. Predstavniški dom ameriškega kongresa je obe točki sprejel. Ustavna obtožba se bo preselila v senat, kjer se bo predvidoma januarja začelo sojenje, pri čemer bodo senatorji porota, izbrani člani predstavniškega doma pa bodo imeli vlogo tožilca. Trump bo imel pravico do svojih zagovornikov, procesu pa bo predsedoval predsednik vrhovnega sodišča ZDA John Roberts. Republikanci, ki imajo v senatu večino, napovedujejo, da bo Trump po hitrem postopku oproščen krivde.

 
Karadžić do smrti v ječi

Marca je sodišče v Haagu dokončno in pravnomočno na dosmrtno zaporno kazen obsodilo (zvišalo je kazen) vodjo bosanskih Srbov Radovana Karadžića zaradi genocida v Srebrenici ter zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov.