Prepozno je, škoda, ki smo jo naredili Zemlji, je »nepopravljiva«, svarijo strokovnjaki
Če smo še nedolgo nazaj z vsaj delnim optimizmom zrli v prihodnost in se tolažili, da še lahko rešimo planet, če le nehamo uporabljati plastiko, zmanjšamo izpuste, ločujemo odpadke …, pa je po najnovejših podatkih, ki jih je izdala Svetovne meteorološka organizacija (WMO), menda že prepozno.
Škoda, ki smo jo naredili Zemlji, je »nepopravljiva«, posledice pa bodo čutili zanamci vsaj nekaj sto, če ne tisoč let. Lani smo podrli vse rekorde, ugotavlja poročilo – v zrak smo spustili največ toplogrednih plinov doslej, temperature po svetu so se dvignile na najvišjo raven v zgodovini merjenj, prav tako morska gladina.
Boljše je bilo le med pandemijo
Letošnje leto bo najbrž podobno, nadpovprečno topla sta bila že januar in februar, poletje v Evropi naj bi bilo nadpovprečno toplo in suho, z več vročinskimi valovi. Lani smo v atmosfero izpustili 3276 bilijonov ton ogljikovega dioksida, največ v zadnjih 800.000 letih. V moderni zgodovini je bilo edino obdobje pandemije tisto, ko smo v zrak spustili bistveno manj ogljikovega dioksida, ob čemer strokovnjaki opozarjajo, da je to edini način, kako bi še lahko pomagali planetu.
»Za vsakega, ki se v službo pelje s kolesom, se jih bo pet z avtomobilom. Edini način, kako lahko pomagamo Zemlji je, da v primeru, da službe nimamo tako blizu, da bi se tja lahko odpravili peš, delamo od doma. Nakupe opravljamo v trgovini, do katere lahko gremo peš. Med pandemijo smo lahko živeli najožji v okolici svojega doma, to bi lahko ponovili. A tokrat ne za nas, za naš planet,« je bila jasna energetska analitičarka in okoljevarstvenica Ariane Millot, ena tistih, ki nič več z optimizmom ne zrejo v prihodnost.
Poročilo WMO kaže, da je čisto vsak od ključnih povzročiteljev podnebnih sprememb, za katere je kriv človek, v lanskem letu dosegel vrhunec. Poleg že omenjenih izpustov ogljikovega dioksida smo Zemljo rekordno obremenili še z dušikovim oksidom, ki negativno vpliva predvsem na vode, saj jih zakisa, in metanom. Zaradi vedno bolj izrazitega učinka tople grede, se veliko hitreje segrevajo tudi oceani.
Vedno več katastrof
Med leti 2004 in 2024 je bila hitrost segrevanja kar več kot dvakrat večja od hitrosti, s katero so se oceani segrevali med leti 1960 in 2005. Zaradi vedno toplejših oceanov se topijo leden gore in dviga gladina morij, posledično izginjajo nizki otoki v Pacifiku, prebivalce otokov Tuvalu, Kiribati in Fidži so oblasti denimo že pozvale, naj razmislijo o tem, da bi si dom ustvarili drugje.
A ne le pacifiški otoki in obalna območja, nevarnost zaradi globalnega segrevanja grozi vsem, svarijo pri WMO. Kot pravijo, se bomo morali navaditi na vedno pogostejše in bolj nevarne poplave, tropske nevihte, suše in druge naravne katastrofe. Tudi teh smo denimo lani zabeležili največ v zadnjih 16 letih.
