Pretresljiva izpoved pobegle Ukrajinke: Nič nismo jedli, hrano smo dajali le otrokom

Svetovno javnost so včeraj pretresli posnetki iz najbolj obleganega ukrajinskega mesta Mariupol, kjer ukrajinsko civilno prebivalstvo preživlja pravi pekel. Ruska vojska je obstreljevala gledališče, v katerem se je sicer skrivalo okoli tisoč ljudi. Čeprav so na dvorišče zapisali velik napis »otroci«, je agresor stavbo povsem uničil.

Bombardirali gledališče, v katerem je bilo več kot tisoč ljudi

Kar deset dni se je v zaklonišču te stavbe skrivala tudi 38-letna Kate s svojim 17-letnim sinom. Kot je pripovedovala za BBC, so se stiskali v temnih hodnikih, skupaj s številnimi drugimi družinami, nekateri z zelo majhnimi dojenčki. »Na začetku je bilo zares težko, saj nismo imeli organizirane preskrbe s hrano. Prva dva dneva odrasli tako sploh nismo jedli. Vso hrano, ki smo jo imeli, smo dali otrokom,« je povedala o grozljivi izkušnji.

Spali so na improviziranih posteljah, ki so si jih pripravili iz oblazinjenih stolov v gledališču. Lesene dele stolov so porabili za ogenj, na katerem so kuhali. »Preveč nevarno je bilo iti ven po les,« je dejala. 

Vedela, da se bo zgodilo nekaj hudega

Skoraj tri tedne je sicer Mairupol že stalna tarča napadov. Praktično vsak dan se oblasti dogovorijo za humanitarne koridorje, ki bi omogočili evakuacijo civilistov, vendar pa so ta premirja redno kršena, na tisoče nedolžnih ljudi pa tako ostaja ujetih v mestu, ki ga želi Rusija osvojiti zaradi dostopnosti do Krima. Ljudje v mestu nimajo elektrike niti tekoče vode, zmanjkuje jim tudi zdravil. 

Štiri dni za tem, ko se je Kate zatekla v zaklonišče, so ukrajinske oblasti poskrbele za oskrbo s hrano, prav tako kuhinjske pripomočke, da so lahko začeli kuhali. Večinoma juhe in kakšne kaše za kosilo, za večerjo pa čaj in piškote. 

Eksplozije odjeknile v bližini poljske meje, Češka ne bo več sprejemala beguncev

Kate se je zaradi neprestanega obstreljevanja odločila, da morata s sinom pobegniti. »Vedela sem, da se bo slej ko prej zgodilo nekaj zelo slabega.« Dan pred napadom na gledališče sta odšla. »Medtem ko so se slišali streli v bližini, sva skočila v avto, k družini. Nisva imela svojega avta, prosila sva jih, ali se jim lahko pridruživa,« je opisala. Bili so del konvoja z dva tisoč avtomobili, ki so v torek zapustili Mariupol, od koder še vedno ni natančnih podatkov o številu žrtev.

Kate se je sinom podala v Lvov, kjer do danes ni bilo veliko napadov. »Dan po tem, ko smo pobegnili, sploh nisem mogla govoriti. Vsi smo le jokali. Zdaj pa mi ni ostalo nič več solz. Ne verjamem, da takšna bolečina kdaj lahko izgine.«