Preveč časa v službi, premalo z najbližjimi

Vsi smo že slišali, da je lahko srečen tisti, ki v življenju ničesar ne obžaluje. A v resnici tudi tisti, ki pravijo, da to zanje velja, na koncu življenja najdejo kaj, kar bi storili drugače. O najpogostejših obžalovanjih, ki jih je slišala od svojih na smrt bolnih pacientov, je spregovorila internistka Shoshana Ungerleider. Tako želi pomagati drugim.

»Ves čas poslušamo, da je treba živeti v trenutku, in mnogi se trudijo, da bi se tega naučili. Ko izveš, da imaš le še določeno število dni na tem planetu, pa druge izbire nimaš. Prihodnosti ni, premlevati o preteklosti nima smisla, ostane ti le še tu in zdaj,« je dejala Shoshana, ki se s pacienti pogosto pogovarja o vsem mogočem in skorajda brez izjeme prej ali slej z njo delijo tudi svoja obžalovanja.

Internistka si želi, da bi se ljudje učili iz izkušenj umirajočih. FOTO: Instagram

»Da, sliši se kot kliše, a velika večina ljudi na koncu življenja najbolj obžaluje, da niso več časa preživeli s tistimi, ki jim veliko pomenijo. Pogosto je bilo to zaradi manjših ali večjih sporov, ki jih ena ali druga stran ni znala ali hotela zgladiti. Ko vedo, da se jim čas izteka, nenadoma najdejo voljo in moč ter sami pokličejo, se opravičijo, če se jim zdi, da je treba, a to je le obliž na veliko rano, počutijo se nekoliko bolje, a obžalujejo, da niso tega storili že prej,« pravi 44-letna zdravnica.

Poleg obžalovanja, da z dragimi niso preživeli dovolj časa, je pogosto tudi obžalovanje, da so preveč časa namenili delu oziroma službi, kar je Ungerleiderjevo nekoliko presenetilo: »Mnogi v delu najdejo izpopolnitev, kar počno, jih veseli. Razumem, da predolge ure v službi obžalujejo tisti, ki so se pehali za denarjem in zaradi tega zanemarjali družino in prijatelje, a tudi tisti, ki so rekli, da so imeli radi svojo službo, so dodali, da si zdaj želijo, da bi čas namesto delu namenili bližnjim.«

Zdravnica interne medicine je med rečmi, ki jih ljudje pred smrtjo najpogosteje obžalujejo, omenila še strah, ki jim je preprečeval, da bi se lotili česa, kar so si želeli, ter preveč načrtovanja prihodnosti in razmišljanja o preteklosti.