Previdno, veliki brat(je) nas opazuje(jo)

Facebook je v minulem letu doživel škandalček ali dva. Spomnimo se le na aferico z britansko družbo za politične analize Cambridge Analytica, ki je pridobila osebne podatke več kot 50 milijonov uporabnikov največjega družabnega omrežja na svetu. In ni jih dobila s hekerskim vdorom v Facebookove strežnike, ampak prek popolnoma legalne aplikacije This Is Your Digital Life. Njen avtor Aleksandr Kogan, analitik z Univerze v Cambridgeu, je aplikacijo dal v uporabo družbi Cambridge Analytica, ta pa je od več sto tisoč uporabnikov facebooka pridobila dovoljenje za uporabo njihovih podatkov izključno v akademske namene. Hec je v tem, da je aplikacija lahko zbirala ne le osebne podatke ljudi, ki so se strinjali s sodelovanjem v raziskavi, ampak tudi podatke njihovih prijateljev, poleg tega so bili podatki uporabljeni v politične namene, in sicer v predvolilnih kampanjah zdajšnjega predsednika ZDA Donalda Trumpa in senatorja Teda Cruza, pri glasovanju o brexitu in na mehiških splošnih volitvah.

Prosta uporaba podatkov

Večina uporabnikov interneta, aplikacij in storitev le preleti – če sploh – pravila uporabe, pri čemer hote ali nehote spregleda dejstvo, da so njihovi osebni podatki redno oziroma vedno na voljo avtorjem oziroma lastnikom spletne strani, aplikacije ali storitve. In če se človek s pogoji uporabe ne strinja, zadeva pogosto ne deluje tako, kot bi morala – (spet) če sploh.

Še sploh zabavno je to pri nalaganju oziroma zaganjanju aplikacije ali prijavljanju na spletno stran s Facebookovim računom. Ko to storimo, »zunanjim izvajalcem« omogočimo dostop do našega profila, pri čemer lahko prosto pridejo tudi do našega elektronskega naslova, telefonske številke pa tudi zaposlitve in lokacije. Zdaj je morda komu malce bolj jasno, zakaj dobiva vse tiste emaile od spletnih strani, ki jih ni nikoli obiskal ... In če svoje podatke delimo s prijatelji, lahko aplikacije, ki jih uporabljajo prijatelji, vidijo tudi naše podatke.


Oglaševalci, razvijalci facebookovskih aplikacij in oglasne tehnologije direktno sicer ne vidijo našega imena, telefonske številke ali zaposlitve, saj facebook v imenu zasebnosti zakodira in anonimizira vse naše podatke. Po drugi strani pa facebook v velikih količinah prodaja podatke drugim podjetjem, ki bi nam rada prodala kaj svojega.

Zaščitni ukrepi

O nastavljanju zasebnosti oziroma določanju tega, katere osebne podatke bodo lahko videli drugi uporabniki facebooka, smo že pisali, tokrat pa poglejmo, kako lahko preverimo oziroma blokiramo vse aplikacije, ki nam sledijo prek facebooka.

Najprej kliknemo na puščico v desnem zgornjem kotu (svoje) strani v facebooku oziroma tapnemo na tri vodoravne črtice desno zgoraj (v mobilni aplikaciji) in odpremo Nastavitve. Nato kliknemo na Aplikacije in spletna mesta, kjer se nam pokaže seznam vseh aplikacij, ki nam sledijo prek facebooka. Avtor tega besedila ima na srečo aktivno le eno aplikacijo, ki lahko dostopa do njegovih podatkov, manj prijeten pa je pogled na seznam 21 tistih, ki pa jim je že poteklo dovoljenje za dostopanje do uporabniških podatkov. Najbolj zabavno je, da se niti sam ne spomnim, kdaj sem se prijavil s Facebookovim profilom. Tukaj lahko pregledamo vsako aplikacijo posebej in ji določimo dovoljenja za vpogled v podatke ali pa ji popolnoma onemogočimo dostop. Stvar je malce zamudna, a se splača.

Če gremo še malce nižje, pridemo do »prednostnih nastavitev«, kjer lahko nastavimo svojo interakcijo z aplikacijami, spletnimi mesti in igrami v facebooku in na drugih mestih, upravljamo obvestila, nadzorujemo zasebnost objav, družba Facebook pa je že sama umaknila »zastarele« nastavitve aplikacij, ki jih uporabljajo drugi. Tam je bilo šele zanimivo videti, kaj vse zanima aplikacije, čeprav je treba priznati, da je splošna uredba EU o varstvu podatkov (GDPR) vsaj v Evropi precej uredila stvari.