MESTNI PROMET
Pri sosedih samovozeči avtobusi, pri nas šele hibridi
Na Dunaju so dva električna miniavtobusa testirali tri mesece, nato pa ju programirali tudi na ulicah.
Odpri galerijo
Dva samovozeča avtobusa bosta od aprila 2019 vozila po Dunaju. FOTO: Wiener Linien, Manfred Helmer
DUNAJ, LJUBLJANA – Od aprila 2019 se bodo na Dunaju lahko po mestu vozili s samovozečim avtobusom. Dva električna miniavtobusa so tri mesece testirali na posebnem poligonu, nato pa so ju natančno programirali še na ulicah. Avtobusa za 10 potnikov bosta del javnega potniškega prometa v predelu Seestadt Aspern. Vozila bosta po 2,2 kilometra dolgi progi v novi stanovanjski soseski, kjer bosta stanovalce 20 kilometrov na uro brezplačno prevažala do postaje podzemne železnice. Avtobusa bosta ustavljala na šestih postajah po soseski.
Električna avtobusa so sprva testirali na zavarovanem poligonu, nato pa so ju programirali in nadgrajevali v realnem okolju, vendar še brez potnikov. Spomladi prihodnje leto nameravajo uvesti redno linijo z avtobusi brez voznika, ki bodo delovali v realnih okvirih: z avtobusnimi postajami, voznim redom in pravimi potniki. Kljub temu da gre za samovozeča avtobusa, bo vedno prisoten operater, ki bo s krmilno palico v roki nadziral delovanje avtobusa in po potrebi tudi posredoval. »Operater je v avtobusu vedno prisoten, in sicer zato, ker tako zapoveduje zakon, po drugi strani pa tudi zaradi dodatne varnosti. Če se na vozišču pojavi ovira, se lahko vozilo samodejno ustavi, ne more pa se ji še izogniti. Takrat operater prevzame krmilo in obvozi oviro,« je povedal koordinator projekta »auto.Bus – Seestadt« Johannes Liebermann.
Po zaključenem testnem obdobju bodo raziskovalci analizirali nastale težave, predvideli bodo posledice, če na primer vstopi preveč potnikov, ter proučili, kako lahko avtobus najbolje komunicira s potniki. Zaradi boljše varnosti so avtobusa opremili še s kamerami, ki zaznajo in celo prepoznajo ovire na cesti, da se lahko avtobus nanje primerno odzove.
Novi avtobusi imajo vgrajen motor, ki za pogonsko gorivo uporablja zemeljski plin, poleg tega pa še elektromotor. Sistem delujejo tako, da začne elektromotor pri upočasnjevanju avtobusa delovati kot generator električne energije, to pa shranjuje v superkondenzatorju. Elektromotor je tukaj v funkciji pomoči plinskemu, predvsem v trenutkih, ko je potrebno veliko energije. Elektromotor tako z energijo, shranjeno v superkondenzatorju, pomaga pri speljevanju, kar zmanjša porabo plina, s tem pa so manjše tudi emisije škodljivih plinov, so zapisali pri LPP. Poraba goriva je do 15 odstotkov manjša v primerjavi z drugimi podobnimi avtobusi. Zaradi elektromotorja pa je tišje tudi delovanje motorja, kar pomeni manjše obremenjevanje okolice s hrupom. V avtobusu je 96 potniških mest, od tega je 24 sedišč.
Električna avtobusa so sprva testirali na zavarovanem poligonu, nato pa so ju programirali in nadgrajevali v realnem okolju, vendar še brez potnikov. Spomladi prihodnje leto nameravajo uvesti redno linijo z avtobusi brez voznika, ki bodo delovali v realnih okvirih: z avtobusnimi postajami, voznim redom in pravimi potniki. Kljub temu da gre za samovozeča avtobusa, bo vedno prisoten operater, ki bo s krmilno palico v roki nadziral delovanje avtobusa in po potrebi tudi posredoval. »Operater je v avtobusu vedno prisoten, in sicer zato, ker tako zapoveduje zakon, po drugi strani pa tudi zaradi dodatne varnosti. Če se na vozišču pojavi ovira, se lahko vozilo samodejno ustavi, ne more pa se ji še izogniti. Takrat operater prevzame krmilo in obvozi oviro,« je povedal koordinator projekta »auto.Bus – Seestadt« Johannes Liebermann.
Po zaključenem testnem obdobju bodo raziskovalci analizirali nastale težave, predvideli bodo posledice, če na primer vstopi preveč potnikov, ter proučili, kako lahko avtobus najbolje komunicira s potniki. Zaradi boljše varnosti so avtobusa opremili še s kamerami, ki zaznajo in celo prepoznajo ovire na cesti, da se lahko avtobus nanje primerno odzove.
Medtem pa v Ljubljani ...
Kdaj bodo samovozeči avtobusi prišli v Ljubljano, še ni znano, bo pa Ljubljanski potniški promet (LPP) poleti drugo leto na ulice poslal prve hibridne avtobuse. Gre za 17 novih avtobusov, ti bodo prvi hibridni v ljubljanskem voznem parku. Mestna občina Ljubljana (MOL) je na razpisu izbrala avtobuse Mercedes Benz Citaro NGT Hybrid, ki združujejo zemeljski plin in električno energijo.Novi avtobusi imajo vgrajen motor, ki za pogonsko gorivo uporablja zemeljski plin, poleg tega pa še elektromotor. Sistem delujejo tako, da začne elektromotor pri upočasnjevanju avtobusa delovati kot generator električne energije, to pa shranjuje v superkondenzatorju. Elektromotor je tukaj v funkciji pomoči plinskemu, predvsem v trenutkih, ko je potrebno veliko energije. Elektromotor tako z energijo, shranjeno v superkondenzatorju, pomaga pri speljevanju, kar zmanjša porabo plina, s tem pa so manjše tudi emisije škodljivih plinov, so zapisali pri LPP. Poraba goriva je do 15 odstotkov manjša v primerjavi z drugimi podobnimi avtobusi. Zaradi elektromotorja pa je tišje tudi delovanje motorja, kar pomeni manjše obremenjevanje okolice s hrupom. V avtobusu je 96 potniških mest, od tega je 24 sedišč.
