VOJNA
Prihaja dnevnik Renie Spiegel
Delo primerjajo z Dnevnikom Ane Frank. Poljsko Judinjo so Nemci ustrelili 1942.
Odpri galerijo
Renia Spiegel je dnevnik začela pisati 1939.
NEW YORK – Kar 70 let so strani, popisane z bolečino in trpljenjem, nedotaknjene ležale v bančnem trezorju, strokovnjaki pa vse od odkritja vlečejo vzporednice z odmevnim Dnevnikom Ane Frank. Toda to so besede Renie Spiegel, poljske Judinje, ki ji je zločinski nacizem prav tako namenil kruto usodo.
Kmalu po 18. letu, bilo je 1942., so dekle ustrelili nemški vojaki: odkrili so jo na podstrešju hiše v mestu Przemysl na jugovzhodu poljske, materi Rozi in sestri Ariani pa je uspelo zbežati v ZDA. Zygmunt Schwarzer, Reniejin fant, je bil priča usmrtitvi, prav tako je slišal, kako so pod streli padli njegovi starši. »Trije streli! Tri izgubljena življenja! Zgodilo se je ob 22.30. Vse, kar slišim, so samo streli, streli … streli! Moja najdražja Renia, zadnje poglavje tvojega dnevnika je sklenjeno.«
Renia je dnevnik začela pisati, ko ji je bilo 15 let. Njena sestra se je je spominjala kot tihe in umirjene ter inteligentne dijakinje, ki se je navduševala nad književnostjo, želela je postati pesnica. Zygmunta je spoznala med nacističnim obleganjem njunega domačega kraja, fanta, ki mu je uspelo dnevnik pravočasno skriti, so odpeljali v Auschwitz. Taborišče smrti je preživel in postal zdravnik v ameriški vojski, leta 1950 pa je našel Reniejino sestro in mater ter jima izročil dnevnik.
Več kot 700 strani pretresljivega vojnega dogajanja skozi oči najstnice sta shranili v trezor, 70 let pozneje pa je tetino pisanje sklenila objaviti Arianina hči Alexandra Bellak. Prevod v angleščino bo pri založbi Ebury izšel prihodnji teden.
Fant, ki je bil priča njeni usmrtitvi, je shranil dragocene zapise.
Kmalu po 18. letu, bilo je 1942., so dekle ustrelili nemški vojaki: odkrili so jo na podstrešju hiše v mestu Przemysl na jugovzhodu poljske, materi Rozi in sestri Ariani pa je uspelo zbežati v ZDA. Zygmunt Schwarzer, Reniejin fant, je bil priča usmrtitvi, prav tako je slišal, kako so pod streli padli njegovi starši. »Trije streli! Tri izgubljena življenja! Zgodilo se je ob 22.30. Vse, kar slišim, so samo streli, streli … streli! Moja najdražja Renia, zadnje poglavje tvojega dnevnika je sklenjeno.«
Renia je dnevnik začela pisati, ko ji je bilo 15 let. Njena sestra se je je spominjala kot tihe in umirjene ter inteligentne dijakinje, ki se je navduševala nad književnostjo, želela je postati pesnica. Zygmunta je spoznala med nacističnim obleganjem njunega domačega kraja, fanta, ki mu je uspelo dnevnik pravočasno skriti, so odpeljali v Auschwitz. Taborišče smrti je preživel in postal zdravnik v ameriški vojski, leta 1950 pa je našel Reniejino sestro in mater ter jima izročil dnevnik.
700
strani vojnih grozot skozi oči poljske najstnice.
strani vojnih grozot skozi oči poljske najstnice.
Več kot 700 strani pretresljivega vojnega dogajanja skozi oči najstnice sta shranili v trezor, 70 let pozneje pa je tetino pisanje sklenila objaviti Arianina hči Alexandra Bellak. Prevod v angleščino bo pri založbi Ebury izšel prihodnji teden.
