VOJNI NI VIDETI KONCA

Pripravlja se nekaj zelo resnega. To bo odločilna bitka za Ukrajino ...

Politični in vojni analitik razkrivata, kje bo verjetno odločena vojna med Rusijo in njeno zahodno sosedo.
Fotografija: Prizori iz Odese. FOTO: Oleksandr Gimanov Afp
Odpri galerijo
Prizori iz Odese. FOTO: Oleksandr Gimanov Afp

Ukrajina je pred dnevi z droni napadla mesto Sevastopol na priključenem polotoku Krim. Rusija pripisuje odgovornost za napad Združenim državam. Zatem je konec tedna prišlo do serije terorističnih napadov v večinsko muslimanskem Dagestanu na jugu Rusije, piše index.hr.

image_alt
Je to grožnja Zahodu? Rusija in Severna Koreja podpisali sporazum o vzajemni pomoči

Ruski predsednik Vladimir Putin državljanom zagotavlja, da sta edini sovražnik Rusije Zahod in Ukrajina, ter napoveduje odgovor na napade. O tem sta v hrvaški oddaji Odprto govorila geopolitični analitik Gordan Akrap in vojaški analitik Marinko Ogorec.

Rusija bo odgovornost poskušala prevaliti na Zahod

»Očitno je prišlo do terorističnega napada, ki ga je organizirala tako imenovana Islamska država. Vemo, da je to ohlapno organizirana skupina versko motiviranih radikalcev in teroristov, ki delujejo na območju z Bližnjega vzhoda preko Iraka, Irana in Sirije do območja Horasan – regije Irana, Afganistana in Pakistana,« je dejal Akrap.

Povedal je, da bi ta napad in marčevskega v Moskvi, ko so skrajneži napadli Crocus City Hall, lahko povezal skupni imenovalec - Islamska država. Meni, da bo Rusija skušala preložiti odgovornost na Zahod.

»Ne smemo ovreči dejstva, da je treba te teroristične dogodke povezovati z rusko agresijo na Ukrajino. Dagestan je namreč ena od držav, del Ruske federacije, ki ima relativno veliko število vojakov, ki sodelujejo v ruski agresiji na Ukrajino, in tudi tako izjemno velik odstotek mrtvih,« je poudaril Akrap.

image_alt
Putin in Kim Džong Un: »Ti vstopi prvi! Ne, ti daj noo ...« (FOTO in VIDEO)

Dodal je, da je to država, ki ima nekaj več kot 85 odstotkov muslimanov. Velika večina je sunitov, medtem ko so na meji z Azerbajdžanom šiiti.

»Ne smemo pozabiti niti na versko komponento, kjer ob revnem prebivalstvu in močnem pritisku centralne države sodelovanje v vojni odpira možnost manipulacij za posamezne verske radikalce, ki na tak način zbirajo mlado populacijo okoli neke svoje ideje, jim obljubljajo različne koristi na tem ali onem svetu in jih tako spodbujajo k radikalizaciji, kot je v tem primeru terorizem,« je dejal.

Prizori iz Odese. FOTO: Oleksandr Gimanov Afp
Prizori iz Odese. FOTO: Oleksandr Gimanov Afp

Ruske sile osredotočene na Ukrajino

Vojaški analitik Marinko Ogorec meni, da »je prav zato, ker so v veliki meri osredotočeni na Ukrajino, razumljivo, da prihaja do napadov«. Pravi, da v Rusiji terorizem nikoli ni zamrl.

Spomnil je na prvo in drugo čečensko vojno, ki sta bili surovo zatrti, in dejal, da so te teroristične sile tam ostale, a so bile skrite. »Priložnost dela tatu in razumljivo je, da teroristi zdaj prizadevajo najti svoje mesto v tem medvladju, ko varnostne sile niso več tako budne kot do nedavnega,« je pojasnil Ogorec.

image_alt
Kdo je svetlolasa političarka Kaja, ki ji je pisal Janez Janša? (FOTO)

»Mislim, da bo prava bitka in usoda Ukrajine ter prihodnjih pogajanj odločena v bitki za ozemlje od Hersona do Zaporožja in Melitopola, vse do meje s Krimom. Da je to opazila tudi Rusija, bilo jasno takoj, ko so na Krim poslali svoj edini primerek sistema zračne obrambe S-500. Pripravlja se nekaj resnejšega, bitka bo najverjetneje odločena na tem območju. Če bo Ukrajincem uspelo fizično ločiti Krim od Rusije, bo pogajalska pozicija Ukrajine precej drugačna in veliko boljša,« je prepričan Akrap.

Vojni ni videti konca

Rusija že od začetka trdi, da bije vojno z zavezništvom Nato, predvsem z ZDA, in da je Ukrajina v resnici le »proxy« struktura, ki zagotavlja ozemlje in ljudi za vodenje vojne, vse ostalo pa naredijo zahodne zaveznice, zato Rusija vsakršno pomoč Zahoda Ukrajini razume kot sodelovanje v vojni, je zatrdil Ogorec.

Pravi, da je težko oceniti, kako se bo vojna razvijala naprej. »Dejstvo je le eno: ta vojna bo trajala še dolgo, konca ji ni videti,« je še dodal. Meni, da situacija trenutno ni naklonjena Ukrajini.

image_alt
Konec mirovne konference: Kijev mora začeti dialog z Rusijo

»Države podpisnice sporazuma iz Minska in memoranduma iz Budimpešte so tudi Natove zaveznice, imajo dolžnost zaščititi podpisnice, ki so postale žrtve agresije. V tem primeru govorimo o Rusiji, ki se ne drži sporazumov in je napadla Ukrajino,« je dejal Akrap.

Poudaril je, da je Rusija dogovore kršila že dvakrat in da so zavezniške države dolžne pomagati.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije