VESOLJE
Pristanek na Luni je uspel v prvem poskusu
Kljub izjemnemu uspehu niso bili prvi na njenem površju. Za nekaj mesecev so jih prehiteli Sovjeti.
Odpri galerijo
Ameriška sonda je krenila 30. maja 1966, sovjetska pa 31. januarja. FOTO: Claudiodivizia/Getty Images
Pred dnevi je minilo 55 let, odkar je prva ameriška robotska sonda Surveyor 1 pristala na površju Lune. To se je zgodilo le nekaj mesecev po tem, ko je enak podvig uspel sovjetski sondi Luna 9, ki se je v zgodovino zapisala kot prva, ki je pristala na katerem koli nebesnem telesu. Luna 9 je iz Bajkonurja v Kazahstanu poletela 31. januarja 1966 in na Mesečevi površini pristala tri dni pozneje.
Kmalu je začela na Zemljo pošiljati prve fotografije, delovala pa je vsega skupaj tri dni. Sovjetom je s tem uspel spektakularen prvenec, a Luna 9 je bila nič manj kot dvanajsti poskus izstrelitve in pristanka sonde, vsi prejšnji so iz takšnih ali drugačnih razlogov spodleteli.
Surveyor 1 je bila prva iz programa sedmih sond istega tipa, sestavila pa jo je znana družba Hughes Aircraft Corporation, ki je bila v lasti znamenitega in ekscentričnega milijonarja Howarda Hughesa, ki se je navduševal tudi nad filmsko industrijo, njegove spremljevalke so bile pogosto lepotice z velikih platen. Proti Luni je sonda poletela na krovu satelitske nosilne rakete General Dynamics Atlas Centaur, ki so jo razvili posebej za ta podvig.
To je bila prva raketa na tekoči vodik, in preden so strokovnjaki ugotovili, kako jo uspešno spraviti s površja Zemlje, je bilo kar nekaj težav. Uspešno izstrelitev so izvedli 30. maja 1966 in sonda je po dobrih 63 urah pristala na Luni, čeprav so strokovnjaki menili, da je možnosti za uspeh od 10 do 15 odstotkov. Veselje je bilo zato toliko večje, tudi presenečenja je bilo nekaj, projekt pa je odprl pot nadaljnjim poletom na Luno, tudi programu Apollo.
Modul je na Lunini površini deloval do 13. julija, torej je tam preživel eno Lunino noč, a so bili inženirji v stiku z njim še več kot sedem mesecev pozneje, čeprav nalog, zaradi katerih so ga poslali na naš naravni satelit, že dolgo ni več opravljal. Kljub temu je bilo njegovo delo več kot zadovoljivo. V enajstih dneh je denimo posnel kar 11.240 fotografij, posredoval je podatke o radarski odbojnosti Lunine površine, njeni trdnosti in temperaturi.
Imenovala se je Surveyor. FOTO: Nasa
Kmalu je začela na Zemljo pošiljati prve fotografije, delovala pa je vsega skupaj tri dni. Sovjetom je s tem uspel spektakularen prvenec, a Luna 9 je bila nič manj kot dvanajsti poskus izstrelitve in pristanka sonde, vsi prejšnji so iz takšnih ali drugačnih razlogov spodleteli.
Surveyor 1 je bila prva iz programa sedmih sond istega tipa, sestavila pa jo je znana družba Hughes Aircraft Corporation, ki je bila v lasti znamenitega in ekscentričnega milijonarja Howarda Hughesa, ki se je navduševal tudi nad filmsko industrijo, njegove spremljevalke so bile pogosto lepotice z velikih platen. Proti Luni je sonda poletela na krovu satelitske nosilne rakete General Dynamics Atlas Centaur, ki so jo razvili posebej za ta podvig.
63
ur je potovala sonda.
ur je potovala sonda.
To je bila prva raketa na tekoči vodik, in preden so strokovnjaki ugotovili, kako jo uspešno spraviti s površja Zemlje, je bilo kar nekaj težav. Uspešno izstrelitev so izvedli 30. maja 1966 in sonda je po dobrih 63 urah pristala na Luni, čeprav so strokovnjaki menili, da je možnosti za uspeh od 10 do 15 odstotkov. Veselje je bilo zato toliko večje, tudi presenečenja je bilo nekaj, projekt pa je odprl pot nadaljnjim poletom na Luno, tudi programu Apollo.
Modul je na Lunini površini deloval do 13. julija, torej je tam preživel eno Lunino noč, a so bili inženirji v stiku z njim še več kot sedem mesecev pozneje.
Modul je na Lunini površini deloval do 13. julija, torej je tam preživel eno Lunino noč, a so bili inženirji v stiku z njim še več kot sedem mesecev pozneje, čeprav nalog, zaradi katerih so ga poslali na naš naravni satelit, že dolgo ni več opravljal. Kljub temu je bilo njegovo delo več kot zadovoljivo. V enajstih dneh je denimo posnel kar 11.240 fotografij, posredoval je podatke o radarski odbojnosti Lunine površine, njeni trdnosti in temperaturi.
