Propeler pokončal ribo, ki se le redko pojavi v Jadranskem morju

»Tega nežnega orjaka je propeler zadnjič porezal po hrbtu. Videl sem, kako nemočno je lebdel na gladini, ni se mogel več potopiti,« je pred dnevi zapisal prebivalec otoka Vis.

Tisti, ki so videli ta zapis, so se začeli spraševati, za katero vrsto gre, le boljši poznavalci pa so se že kmalu zatem strinjali, da je šlo za ribo, ki jo imenujemo morski mesec (Mola mola) in ki jo je pokončal propeler. Strinjali so se tudi, da je škoda izjemno velika, saj se ta riba le na vsake toliko pojavi v Jadranskem morju, pravzaprav so jo lahko doslej videli le največji srečneži, četudi se že pojavi, se pojavi zgolj na velikih globinah.

Tehtajo celo 3,2 tone

Zanimivo, da so jo opazili že savudrijski ribiči, in sicer na začetku letošnjega leta. Ribo, ki v dolžino zraste do 3,2 metra, največji primerki pa tehtajo celo 3,2 tone, so opazili 10 milj od obale, opazili pa so jo tudi leta 2007, takrat pri Palagruži, ko jo je posnel Božo Vukičević, in tudi on se je v teh dneh pridružil vsem tistim ribičem in skiperjem, ki že dlje zahtevajo uvedbo zaščitnih kapic na propelerjih, s čimer bi zaščitili ne le plavalce, temveč tudi ribe.

Zanimivo, da ima morski mesec usta vselej odprta. Tako je, ker imajo vse zobe zraščene v oster rob, ki morfološko spominja na kljun. Na tak način zraščene zobe imenujejo tudi žrelni zobje, po nekaterih opažanjih pa naj bi jim omogočali oddajanje zvokov.

Morski mesec se prehranjuje predvsem z meduzami, zooplanktonom in nevretenčarji. Po podatkih puljskega akvarija ta riba živi v subtropskih in tropskih morjih, v globinah nad 200 metri, tudi nižje! Na njihovi koži je več kot 40 škodljivcev, ki jih jedo manjše ribe pa tudi ptice in jim tako čistijo kožo. Naravni sovražniki te vrste so orke, veliki beli psi in tjulnji. Daljše zadrževanje na temperaturah pod 12 °C bi to ribo, ki živi na odprtem morju, najpogosteje v oceanih, ubilo. Stalno prebivališče je vzhodni Tihi ocean od Kanade pa vse do Peruja in Čila, zahodni Atlantski ocean od Nove Fundlandije do Argentine, vzhodni Atlantski ocean od Skandinavije do južne Afrike, le redko kdaj zaide v Sredozemlje.