VESOLJE
Proti Marsu bo poletela prva arabska sonda
Izstrelili naj bi jo te dni ali vsaj do sredine avgusta. Naslednja priložnost bo šele čez dve leti.
Odpri galerijo
Tako bo videti sonda. FOTO: Wikipedia
Vesoljska sonda Upanje ali po arabsko Al Amal je znana tudi kot sonda Združenih arabskih emiratov (ZAE) in nosi častitljiv naziv prve sonde arabskega izvora. Izdelal jo je vesoljski center Mohameda bin Rašida v ZAE v sodelovanju z univerzo v Koloradu in Državno univerzo v Arizoni.
Njena naloga je proučevanje dnevnih in sezonskih vremenskih ciklov ter dogodkov v nižjih plasteh atmosfere, kot so denimo peščeni viharji. Med drugim bodo poskušali ugotoviti, kako se vreme spreminja na različnih območjih Marsa. Ravno tako bo sonda iskala odgovor, zakaj atmosfera planeta izgublja vodo in kisik, ki uhajata v vesolje. Iskala bo tudi vzrok za drastične klimatske spremembe, ki jim je bil rdeči planet v preteklosti tudi, kot kaže, podvržen.
Naloga je seveda tudi nabiranje izkušenj in sodelovanje inženirjev iz ZAE z drugimi tujimi raziskovalnimi ustanovami kot tudi razvoj znanosti in vesoljskih tehnologij ter seveda ustrezna gospodarska korist. Do Marsa naj bi sonda potovala 200 dni in nanj prispela februarja 2021, leta, ko ZAE slavi 50-letnico obstoja. Omenjeni program je julija 2014 naznanil predsednik ZAE šejk Khalifa bin Zajed Al Nahjan.
Namen projekta je bil obogatiti sposobnost inženirjev ZAE ter seveda izvedeti več o planetu, ki že stoletja buri človeško domišljijo. Izstrelitev je predvidena prav za te dni, in sicer s pomočjo japonske rakete H-IIA, časovno okno za izstrelitev pa je precej dolgo, namreč do sredine avgusta, če v tem času ne bo mogoča, bo treba počakati na naslednjo priložnost, ki bo šele čez dobri dve leti.
Sonda bo po izstrelitvi v 200 dneh prepotovala okrog 60 milijonov kilometrov; če bo uspešno opravila nalogo, pa bo to prva arabska sonda, ki je prispela do drugega planeta, in nedvomno velik dosežek. Celoten projekt vodi inženir Omran Šaraf, pomočnica pa je inženirka Sarah Al Amiri. Pri programu je sodelovalo 150 inženirjev ZAE ter 200 drugih strokovnjakov iz ZDA. Koliko je stal, ni znano, a samo cena japonske rakete H-IIA znaša vsaj 50 milijonov dolarjev (44 milijonov evrov), cena razvoja in izdelave unikatne vesoljske sonde pa lahko hitro preseže 100 milijonov dolarjev (88 milijonov evrov).
Sama sonda je oblikovana kot škatla velikosti 2,37 krat 2,9 metra, torej približno kot manjši avto. Polna raketnega goriva, med drugim namenjenega zaviranju pri vstopu v orbito, je težka okrog 1500 kilogramov. Opremljena je z visoko zmogljivo anteno premera 1,5 metra, na krovu pa ima navigacijske sisteme, ki omogočajo orientacijo po zvezdah.
Njeno hitrost nadzira šest malih raketnih motorjev in osem še manjših, ki so namenjeni natančnemu manevriranju v vesolju. Na krovu so trije instrumenti: barvna digitalna kamera visoke ločljivosti, infrardeči spektrometer, ki bo ugotavljal temperaturni profil ledu, vode in vodnih hlapov v atmosferi, ter ultravijolični spektrometer, ki bo iskal sledove kisika in vodika v vesolju. Sonda se bo Marsu najbolj približala na 20.000 kilometrov, za en obhod planeta pa bo potrebovala kar 55 ur.
Pri projektu je sodelovalo 150 inženirjev ZAE ter 200 strokovnjakov iz ZDA. FOTO: Uae Space Agency
Njena naloga je proučevanje dnevnih in sezonskih vremenskih ciklov ter dogodkov v nižjih plasteh atmosfere, kot so denimo peščeni viharji. Med drugim bodo poskušali ugotoviti, kako se vreme spreminja na različnih območjih Marsa. Ravno tako bo sonda iskala odgovor, zakaj atmosfera planeta izgublja vodo in kisik, ki uhajata v vesolje. Iskala bo tudi vzrok za drastične klimatske spremembe, ki jim je bil rdeči planet v preteklosti tudi, kot kaže, podvržen.
Naloga je seveda tudi nabiranje izkušenj in sodelovanje inženirjev iz ZAE z drugimi tujimi raziskovalnimi ustanovami kot tudi razvoj znanosti in vesoljskih tehnologij ter seveda ustrezna gospodarska korist. Do Marsa naj bi sonda potovala 200 dni in nanj prispela februarja 2021, leta, ko ZAE slavi 50-letnico obstoja. Omenjeni program je julija 2014 naznanil predsednik ZAE šejk Khalifa bin Zajed Al Nahjan.
Marsu se bo najbolj približala na 20.000 kilometrov, za en obhod planeta pa bo potrebovala kar 55 ur.
Namen projekta je bil obogatiti sposobnost inženirjev ZAE ter seveda izvedeti več o planetu, ki že stoletja buri človeško domišljijo. Izstrelitev je predvidena prav za te dni, in sicer s pomočjo japonske rakete H-IIA, časovno okno za izstrelitev pa je precej dolgo, namreč do sredine avgusta, če v tem času ne bo mogoča, bo treba počakati na naslednjo priložnost, ki bo šele čez dobri dve leti.
Manjši avto
Sonda bo po izstrelitvi v 200 dneh prepotovala okrog 60 milijonov kilometrov; če bo uspešno opravila nalogo, pa bo to prva arabska sonda, ki je prispela do drugega planeta, in nedvomno velik dosežek. Celoten projekt vodi inženir Omran Šaraf, pomočnica pa je inženirka Sarah Al Amiri. Pri programu je sodelovalo 150 inženirjev ZAE ter 200 drugih strokovnjakov iz ZDA. Koliko je stal, ni znano, a samo cena japonske rakete H-IIA znaša vsaj 50 milijonov dolarjev (44 milijonov evrov), cena razvoja in izdelave unikatne vesoljske sonde pa lahko hitro preseže 100 milijonov dolarjev (88 milijonov evrov).
200 dni bo potovala do Marsa.
Sama sonda je oblikovana kot škatla velikosti 2,37 krat 2,9 metra, torej približno kot manjši avto. Polna raketnega goriva, med drugim namenjenega zaviranju pri vstopu v orbito, je težka okrog 1500 kilogramov. Opremljena je z visoko zmogljivo anteno premera 1,5 metra, na krovu pa ima navigacijske sisteme, ki omogočajo orientacijo po zvezdah.
Med drugim bodo poskušali ugotoviti, kako se vreme spreminja na različnih območjih Marsa.
Njeno hitrost nadzira šest malih raketnih motorjev in osem še manjših, ki so namenjeni natančnemu manevriranju v vesolju. Na krovu so trije instrumenti: barvna digitalna kamera visoke ločljivosti, infrardeči spektrometer, ki bo ugotavljal temperaturni profil ledu, vode in vodnih hlapov v atmosferi, ter ultravijolični spektrometer, ki bo iskal sledove kisika in vodika v vesolju. Sonda se bo Marsu najbolj približala na 20.000 kilometrov, za en obhod planeta pa bo potrebovala kar 55 ur.
