IZSTRELITEV
Proti Marsu je poletela še kitajska sonda
Prepotovati bo morala kar 400 milijonov kilometrov dolgo pot Na rdečem planetu bo zbirala vzorce tal in proučevala atmosfero
Odpri galerijo
Zadnje čase je planet zelo priljubljen za raziskovalce. FOTO: NASA/REUTERS
Kitajska je še ena v vrsti držav, ki si želijo na Mars poslati svojo sondo. Pred dnevi je sonda tianwen ali HX-1 uspešno prestala izstrelitev in je že na poti proti rdečemu planetu. Njeno ime v kitajščini pomeni nebeška vprašanja, izhaja pa iz istoimenske pesmi velikega kitajskega pesnika Kvo Juana.
Na dolgo pot v vesolje jo je iz novega vesoljskega središča Wenchang poslala najmočnejša kitajska nosilna raketa Dolgi pohod 5, katere premer je pet metrov, v dolžino pa doseže kar 57 metrov. Sonda bo morala prepotovati kar 400 milijonov kilometrov, kar ji mora uspeti v sedmih mesecih, znova pa bodo lahko poskusili čez dobri dve leti. Kitajci so že pred leti začeli partnerski program z Rusijo, a ni šlo vse po načrtih. Leta 2011 je bila izstrelitev sonde v Zemljino orbito sicer uspešna, nato pa se zataknilo in po par tednih kroženja okrog Zemlje je vstopila v atmosfero, zagorela in razpadla.
Novo kitajsko sondo sestavljajo tri enote, in sicer umetni satelit oziroma orbiter, pristajalni modul in seveda gibljivo vozilce, namenjeno raziskovanju površine rdečega planeta.
Sonda je bila ob izstrelitvi težka kar pet ton, s čimer se je uvrstila na drugo mesto najtežjih Marsovih sond. Težji sta bili samo sovjetski sondi fobos 1 in 2, izstreljeni leta 1988, ki sta tehtali vsaka po 6220 kilogramov.
Tianwenov orbiter tehta 3175 kilogramov in naj bi deloval eno leto, vozilo za raziskovanje površja ima veliko manjšo dobo delovanja, 90 dni, tehta pa še dodatnih 240 kilogramov.
Na vseh teh enotah je nameščenih skupno kar 12 različnih instrumentov in več kamer. Pristajalna enota bo pristala s pomočjo toplotnega ščita, padal in zaviralnega raketnega motorja. Tik pred pristankom na Mars bo za hip obvisela na višini 100 metrov, na hitro naredila posnetke območja in izračunala najprimernejši kraj za pristanek. Če bo ta uspešen, bo delo nadaljevalo vozilo, ki bo med drugim zbiralo kamnine za kemijsko analizo, s podpovršinskim radarjem bo iskalo led, vodo in preostale morebitne znake življenja.
Na dolgo pot v vesolje jo je iz novega vesoljskega središča Wenchang poslala najmočnejša kitajska nosilna raketa Dolgi pohod 5, katere premer je pet metrov, v dolžino pa doseže kar 57 metrov. Sonda bo morala prepotovati kar 400 milijonov kilometrov, kar ji mora uspeti v sedmih mesecih, znova pa bodo lahko poskusili čez dobri dve leti. Kitajci so že pred leti začeli partnerski program z Rusijo, a ni šlo vse po načrtih. Leta 2011 je bila izstrelitev sonde v Zemljino orbito sicer uspešna, nato pa se zataknilo in po par tednih kroženja okrog Zemlje je vstopila v atmosfero, zagorela in razpadla.
Novo kitajsko sondo sestavljajo tri enote, in sicer umetni satelit oziroma orbiter, pristajalni modul in seveda gibljivo vozilce, namenjeno raziskovanju površine rdečega planeta.
Sonda je bila ob izstrelitvi težka kar pet ton, s čimer se je uvrstila na drugo mesto najtežjih Marsovih sond. Težji sta bili samo sovjetski sondi fobos 1 in 2, izstreljeni leta 1988, ki sta tehtali vsaka po 6220 kilogramov.
Med drugim bo sondino vozilo zbiralo kamnine za kemijsko analizo. FOTO: NASA/REUTERS
Tianwenov orbiter tehta 3175 kilogramov in naj bi deloval eno leto, vozilo za raziskovanje površja ima veliko manjšo dobo delovanja, 90 dni, tehta pa še dodatnih 240 kilogramov.
Na vseh teh enotah je nameščenih skupno kar 12 različnih instrumentov in več kamer. Pristajalna enota bo pristala s pomočjo toplotnega ščita, padal in zaviralnega raketnega motorja. Tik pred pristankom na Mars bo za hip obvisela na višini 100 metrov, na hitro naredila posnetke območja in izračunala najprimernejši kraj za pristanek. Če bo ta uspešen, bo delo nadaljevalo vozilo, ki bo med drugim zbiralo kamnine za kemijsko analizo, s podpovršinskim radarjem bo iskalo led, vodo in preostale morebitne znake življenja.
