Proti Zemlji drvi več večjih asteroidov: česar ne bi uničil trk, bi dim

V Zemljino orbito skoraj vsak dan prileti kakšen asteroid, a jih je večina izjemno majhnih in zgorijo že skorajda nemudoma ob stiku z njo, drugi po nekoliko daljšem času, od zelo redkih pa tudi po tem, ko so izpostavljeni močni sili trenja, ostane dovolj, da trešči na površje. Kljub temu to ne pomeni niti, da smo varni pred skalami, ki potujejo po vesoljskih prostranstvih.

Ameriška vesoljska agencija Nasa denimo redno spremlja pet resnično velikih asteroidov, ki bi se Zemlji lahko nevarno približali ali vanjo celo trčili. Eden od njih, poimenovali so ga asteroid 349507, ima premer dobrih 660 metrov, v smeri proti Zemlji, od katere je sicer še vedno oddaljen 6,32 milijona kilometrov, pa drvi s hitrostjo 75.457 kilometrov na uro. Če bi takšen asteroid s takšno hitrostjo treščil v Zemljino površje, bi bila energija, ki bi se ob tem sprostila, enaka eksploziji več najmočnejših atomskih bomb, ki jih lahko izdelamo z današnjo tehnologijo. Eksplozija bi uničila vse v premeru več sto kilometrov od mesta udarca, na tem območju tudi ne bi preživelo nič in nihče.

Že sam udarec

Drugi veliki asteroid, ki bi na Zemlji lahko povzročil pravo razdejanje, ima premer 39 metrov, Nasini strokovnjaki, ki spremljajo njegovo gibanje, so ga poimenovali 2023 SN6. Proti našemu planetu, od katerega je trenutno oddaljen slabih pet milijonov kilometrov, drvi s hitrostjo 30.583 km/h, če bi treščil na površje, pa bi se sprostila energija, podobna največji atomski bombi, torej med 25 in 50 megatonami. Uničil bi vse, kar je od točke udarca oddaljeno do osem kilometrov.

Da bi z obličja planeta zbrisal življenje, bi moral premer asteroida, ki bi vanj trčil, meriti najmanj 11 do 12 kilometrov, zagotovo pa ne bi nič ostalo po trku tistega, katerega premer bi bil 96 kilometrov. Ogromno škodo bi povzročil že sam udarec, kar bi takrat preživelo, pa bi se počasi dušilo pod ogromnim oblakom prahu, ki bi prekril vsak kotiček Zemlje in za dlje zakril Sonce. Posledično bi se močno spustile tudi temperature, zaradi tega in pomanjkanja sončne svetlobe pa bi najprej pomrle rastline, nato še živali in ljudje.