Prva ženska, pa takoj rekord

Potem ko je Matthew Web leta 1875 kot prvi uspešno preplaval Rokavski preliv brez pomoči, je trajalo več let, da je še komu uspelo ponoviti njegov podvig. Po več kot 80 neuspešnih poskusih različnih plavalcev je to šele leta 1911 uspelo Thomasu Williamu Burgessu, ki je za pot od angleškega Dovra do francoskega rta Griz Nez severno od Calaisa potreboval 22 ur in 35 minut. Ob njegovem dosežku je zanimivo zlasti to, da se je pred začetkom plavanja nabasal s šunko in jajci, pa tudi to, da je pred plavanjem čez ožino treniral zgolj 18 ur in da je bila najdaljša dolžina, ki jo je kdaj preplaval do takrat, le 10 kilometrov. Rokavski preliv pa je v najožjem delu, v Dovrskih vratih, širok nekaj več kot 33 kilometrov.

Prvi Američan

Po Burgessovem uspehu je spet minilo kar precej časa – vmes je bila prva svetovna vojna –, da je kak daljinski plavalec preplaval Angleški kanal. Prvemu Američanu (če seveda ne štejemo dosežka Paula Boytona iz leta 1875, ki je kanal sicer preplaval, a v napihljivi plavalni obleki) Henryju Sullivanu je to uspelo 5. in 6. avgusta 1923. Uspelo mu je šele v sedmem poskusu, in to po 27 urah in 45 minutah. Zaradi visokih valov in močnega toka je moral preplavati kar 90 kilometrov, da je dosegel francosko obalo pri Calaisu.

Istega leta je 13. avgusta podvig uspel tudi Argentincu Enriqueju Tirabocchiju, ki je kot prvi človek plaval v nasprotno smer, iz Calaisa v Dover. Plaval je skoraj pol manj kot par dni pred njim Sullivan in razdaljo premagal v rekordnem času 16 ur in 33 minut. Tisto leto se je z La Manchem spoprijel še Američan Charles Toth iz Bostona, ki je 9. septembra v 16 urah in 40 minutah plaval iz Anglije v Francijo. Vsi trije so se namreč potegovali za nagrado 1000 britanskih funtov, ki jo je vsakemu, ki preplava kanal, ponujal britanski tabloidni dnevnik Daily Sketch. Sullivan in Tirabocchi sta ček z nagrado dobila, Toth pa je ostal praznih rok, ker je za dva dneva zamudil časovni rok, ki so ga postavili v uredništvu časopisa.

Prve ženske

Prva ženska, ki ji je uspelo preplavati Rokavski preliv, je bila ameriška plavalka, tudi olimpijska zmagovalka Gertrude Ederle. Svoj podvig je začela 6. avgusta 1926 na rtu Grez Nez v Franciji pod budnim očesom svojega trenerja Thomasa Burgessa in čez točno 14 ur in pol je priplavala na angleško obalo pri vasi Kingsdown v grofiji Kent. Ne samo da je s tem postala prva ženska, ki ji je uspelo preplavati preliv, postavila je tudi rekord in popravila dotedanji dosežek Tirabocchija za skoraj dve uri.
Kot zanimivost povejmo, da se je Ederlejeva med plavanjem, ko se je bližala britanski obali, morala ustaviti in skupaj s spremljevalno ekipo prepričevati britanske obmejne in imigrantske policiste, naj jih spustijo naprej, ker s seboj niso imeli potnih listov. Potem ko jim je obljubila, da se bo naslednji dan zglasila pri njih na policiji, so jo spustili naprej.

Dvaindvajset dni pozneje je čez La Manche uspelo preplavati še eni ženski, Amelii Mille Gade Corson, na Danskem rojeni Američanki, ki se je na pot čez preliv podala skupaj z Egipčanom Ishakom Helmyjem in še enim angleškim plavalcem. Egipčan je odnehal po treh urah, Britanec pa poldrugi kilometer pred znamenitimi Shakespearovimi klifi pri Dovru. Corsonova je za pot potrebovala uro več kot na začetku meseca Gertrude Ederle. Pri njeni zgodbi je zanimivo, da je z njenim dosežkom najbolj zaslužil newyorški podjetnik Walter Lissberger, ki je s 3000 dolarji financiral njene priprave za plavanje čez Rokavski preliv, a je potem s stavo pri londonskem Lloyd'su zaslužil 100.000 dolarjev, ker je verjel v sposobnosti Corsonove.