Prvi otrok iz epruvete jih ima 40

Pred dnevi je 40. rojstni dan praznovala Louise Brown, prvi otrok iz epruvete. Ne praznuje samo ona, na ta dan se slavi tudi postopek oploditve in vitro, po katerem se je rodilo od šest do osem milijonov otrok z vsega sveta. Postopek zunajtelesne oploditve je bil zgodovinska prelomnica v zdravljenju neplodnosti. Štiri desetletja pozneje se mnogi strokovnjaki strinjajo, da je najpomembnejši dosežek v medicini 20. stoletja. Zasluga gre embriologu Robertu Edwardsu in ginekologu Patricku Steptoeju, ki sta uspeh doživela po desetih letih prizadevanj. Leta 1969 jima je uspela prva oploditev jajčne celice po postopku in vitro. Devet let pozneje sta ju za pomoč prosila John in Lesley Brown, ki sta si devet let zaman prizadevala spočeti po naravni poti. Za zdravljenje nista imela denarja, ko je John zadel 800 funtov na športnih stavah, pa sta se odločila investirati v pred kratkim razvito umetno oploditev.

Edwards, ki je leta 2010 dobil Nobelovo nagrado za medicino, in Steptoe sta Lesley odvzela jajčno celico, jo oplodila v epruveti in jo z operacijo vstavila v maternico. »Dokler ni bila noseča že nekaj mesecev, ni vedela, da gre za popolnoma novo metodo, ki še nikoli prej ni delovala,« je o mami, ki je umrla leta 2012, povedala Louise Brown. Rodila je po 38 tednih nosečnosti, 25. julija ob 11.47. O dojenčku iz epruvete je takrat govoril ves svet. Ko sta mati in hči zapustili bolnišnico, je dom Brownovih oblegalo več kot 100 novinarjev, družina je prejela nešteto čestitk. Njeno rojstvo je bilo senzacija.


Louise je odraščala v središču razprave o etičnosti postopka, hkrati pa je pomenila upanje za milijone parov z vsega sveta, ki do otroka niso mogli po naravni poti. »Štirideset let imam. Kot večina bi verjetno tudi sama ta podatek zadržala zase, a po svetu bodo slavili moj rojstni dan kot 40-letnico postopka zunajtelesne oploditve, zaradi katerega sem se rodila,« pravi Brownova. In še, da sta Steptoe in Edwards staršem predlagala ime Joy, ki pomeni veselje, radost, saj da bo njeno rojstvo prineslo radost mnogim. Štirideset let in več milijonov otrok pozneje lahko rečemo, da sta imela prav. Marsikaj se je spremenilo, želja parov po starševstvu pa ostaja. »Moja mama je šla k zdravniku zaradi depresije, srž problema je bilo dejstvo, da ni mogla zanositi,« pravi Louise. Ko sta slišala za eksperiment, jima je to vzbudilo upanje, čeprav do takrat ni bil uspešen, sta se tega oprijela, pravi 40-letnica: »In srečno ju je privedel do mojega rojstva. Uspelo jima je tudi pozneje, sestra Natalie se je rodila leta 1982, bila je že 40. otrok iz epruvete.«


Brownova je še danes zvezda. »Če ne prej, sem medijske pozornosti deležna ob vsakem rojstnem dnevu.« Tokratnega je izkoristila za poziv staršem, ki si želijo otrok, a ga ne morejo spočeti po naravni poti, naj se ne bojijo oploditve in vitro. »Če boste vztrajni in boste verjeli, ste lahko uspešni,« je dejala Angležinja, ki živi običajno življenje, z družino živi v Bristolu, dela v pisarni špedicijskega podjetja. Ima dva sinova, obakrat je zanosila po naravni poti, včasih si želi še enega otroka, in če bi se zanj odločila, bi, če bi bilo treba, šla tudi na postopek umetne oploditve.

V Sloveniji se glede na podatke izpred petih let, ko smo praznovali 30-letnico prve nosečnosti po postopkih zunajtelesne oploditve, po tej poti rodi nekaj več kot štiri odstotke otrok. To našo državo uvršča v sam evropski vrh. Pri nas zdravstvena blagajna plača šest postopkov zunajtelesne oploditve in še nadaljnje štiri za vsako rojstvo.