Prvi posnetki iz globin vesolja že poleti (FOTO)
Potem ko je vesoljski teleskop Jamesa Webba prispel do želenega položaja v orbito znotraj točke L2 (Lagrange 2), ki leži skoraj 1,5 milijona kilometrov od Zemlje, bo od tam lahko opazoval svetlobo prvih zvezd, ki so nastale ob velikem poku. Do zdaj je šlo vse po načrtih, evropska raketa Ariane 5 je teleskop, ki je ob izstrelitvi tehtal 6160 kilogramov, v vesolje poslala lani na božični dan, pravzaprav ga je zgolj malce potisnila v njegova prostranstva, da je 30 dni pozneje dosegel Lagrangeevo točko 2.
Gre za točko, kjer privlačni sili Zemlje in Sonca vplivata druga na drugo ter tako tvorita stabilno gravitacijsko območje. Ko je James Webb dosegel svoj cilj, se je oglasil tudi administrator Nase Bill Nelson, ki je vsem vpletenim čestital za dobro opravljeno delo. Teleskop je korak naprej pri odstiranju skrivnosti vesolja in tudi nov pogled v velike vesoljske globine.
Na omenjenem položaju bo observatorij, ki v širino meri dobrih 20 in v dolžino dobrih 14 metrov, ostal z minimalno porabo raketnega goriva, kar mu omogoča daljše delovanje, pred vročino Sonca pa ga ščiti posebno senčilo, veliko kot teniško igrišče.
Prvi cilj je ozvezdje Velikega medveda
Poleg tega so inženirji, da bi teleskop ostal čim bolj hladen, del, ki je teleskopov radiator, pobarvali v črno. Tako bo vsrkal čim več toplote, jo zadržal ter nato oddajal proč od izjemno občutljivih instrumentov, ki so nameščeni na tako imenovani hladni strani teleskopa, kjer je temperatura okrog 233 stopinj Celzija pod lediščem. Ta stran je od tople, ki je usmerjena proti Soncu, ločena s sončnim ščitom.
Da bi omenjeni radiator svoje delo čim bolje opravil, so Nasini strokovnjaki uporabili prav posebno intenzivno črno barvo, ki so jo posebej za ta projekt ustvarili pri podjetju Ball Aerospace ter jo poimenovali bell infrardeča črna. Instrumenti morajo ostati tako zelo hladni, ker teleskop večinoma opazuje infrardečo svetlobo, poleg tega se naprave segrevajo že med samim delom, zato ga je treba ves čas aktivno hladiti.
Zdaj se morajo različni strokovnjaki osredotočiti na vključevanje in povezovanje sekundarnih zrcal in 18 heksagonalnih segmentov, ki sestavljajo primarno zrcalo premera 6,5 metra, le tako bodo posnetki namreč dovolj ostri in natančni. V naslednjih mesecih bodo postopoma in natančno usklajevali položaje vsakega od omenjenih segmentov ter instrumente umerili, prve posnetke pa naj bi teleskop na Zemljo posredoval že čez približno šest mesecev.
milijarde evrov je vreden program.
Njegov prvi cilj je ozvezdje Velikega medveda, v katerem leži tudi eno najbolj prepoznavnih ozvezdij Veliki voz. Posnetki ne bodo nič posebnega, pravijo strokovnjaki, ampak bodo z njimi zgolj potrdili, da observatorij deluje, v prihodnje pa od njega pričakujejo veliko več. Pred izstrelitvijo so strokovnjaki, ki so sodelovali pri projektu, izračunali, da je na krovu teleskopa dovolj goriva, ki bi mu omogočilo delovanje od pet do deset let, ker pa sta bila tako izstrelitev kot potovanje do želene točke tako natančna in hitra, obstaja velika verjetnost, da bo James Webb deloval še veliko dlje, morda celo 20 let.
Pri programu, ki ga financira Nasa, sodelujejo poleg Združenih držav Amerike še Avstrija, Belgija, Češka, Danska, Finska, Francija, Grčija, Kanada, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Španija, Švedska, Švica in Velika Britanija.
Pri programu, ki ga financira Nasa, sodelujejo poleg Združenih držav Amerike še Avstrija, Belgija, Češka, Danska, Finska, Francija, Grčija, Kanada, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Španija, Švedska, Švica in Velika Britanija. Zanimivo je, da med sodelujočimi ni nobene od vzhodnoevropskih vesoljskih velesil, Češka je edina predstavnica s tega dela sveta. Program za zdaj ocenjujejo na deset milijard dolarjev oziroma 8,75 milijarde evrov, kar ga uvršča na drugo mesto najdražjih programov opazovanja vesolja, takoj za teleskopom Hubble, ki ga je tudi nadomestil.
