Prvič po letu 1803 ne bo božične maše
Pariško katedralo je aprila razdejal požar. Božič bodo zato slavili v bližnji cerkvi.
Odpri galerijo
Prvič po letu 1803 v znameniti pariški katedrali Notre Dame ne bo božične maše. Predstavnik katedrale je povedal, da bo rektor Patrick Chauvet polnočnico vendarle vodil, in sicer v bližnji cerkvi Saint-Germain l’Auxerrois. V njej bodo postavili leseno ploščad, ki spominja na tisto iz požgane cerkve. »Priložnost imamo slaviti mašo zunaj zidov, če lahko tako rečem, pa vendar z nekaterimi znaki, da je katedrala povezana z nami,« je dejal.
Notredamsko katedralo na bregu reke Sene, ki je na seznamu Unescove dediščine, je 15. aprila razdejal požar, ostala je brez strehe in stolpiča, obnovitvena dela ene od najbolj obleganih turističnih točk v francoski prestolnici še potekajo, francoski predsednik Emmanuel Macron si je zadal ambiciozen načrt: 850 let staro gotsko cerkev, ki jo obkrožajo gradbeni odri, naj bi obnovili v petih letih. Zgradba je bila v dveh stoletjih, ki sta bili pogosto burni, vselej odprta na božič, tudi med nacistično okupacijo v drugi svetovni vojni.
Vrata je bila prisiljena zapreti le med francosko revolucijo, med protikatoliškim revolucionarnim obdobjem konec 18. in v začetku 19. stoletja. Pariški tožilci so junija odprli preiskavo požara, saj sumijo, da je zagorelo zaradi malomarnosti, krivec pa naj bi bil odvržen cigaretni ogorek ali kratki stik.
Vzrok požara sicer še ni znan, prav tako niso našli dokazov, da bi šlo za kriminalno dejanje. Ministrstvo za kulturo je oktobra sporočilo, da so za obnovo zbrali skoraj milijardo evrov.
Notredamsko katedralo na bregu reke Sene, ki je na seznamu Unescove dediščine, je 15. aprila razdejal požar, ostala je brez strehe in stolpiča, obnovitvena dela ene od najbolj obleganih turističnih točk v francoski prestolnici še potekajo, francoski predsednik Emmanuel Macron si je zadal ambiciozen načrt: 850 let staro gotsko cerkev, ki jo obkrožajo gradbeni odri, naj bi obnovili v petih letih. Zgradba je bila v dveh stoletjih, ki sta bili pogosto burni, vselej odprta na božič, tudi med nacistično okupacijo v drugi svetovni vojni.
Vrata je bila prisiljena zapreti le med francosko revolucijo, med protikatoliškim revolucionarnim obdobjem konec 18. in v začetku 19. stoletja. Pariški tožilci so junija odprli preiskavo požara, saj sumijo, da je zagorelo zaradi malomarnosti, krivec pa naj bi bil odvržen cigaretni ogorek ali kratki stik.
15. aprila je zagorela znamenita pariška katedrala.
Vzrok požara sicer še ni znan, prav tako niso našli dokazov, da bi šlo za kriminalno dejanje. Ministrstvo za kulturo je oktobra sporočilo, da so za obnovo zbrali skoraj milijardo evrov.