Pustila se je zdraviti Karadžiću: Imel je mehke roke
Ameriška novinarka je objavila del zgodbe iz Haaga, kjer se je srečevala z vojnim zločincem.
Odpri galerijo
Ameriška novinarka in avtorica Jessica Stern je v časniku The New York Times objavila članek z naslovom Zakaj sem dopustila, da je obsojeni vojni zločinec na mojem telesu prakticiral zdravljenje z energijo. Novinarka je Radovana Karadžiću v zaporu večkrat obiskala, na enem od obiskov, pa ji je ponudil, da ji pokaže, kako zdravi s svojo energijo. Sternova je v to privolila.
New York Times je objavil odlomek iz nove knjige Moj vojni zločinec (My War Criminal), v katerem Sternova med drugim opisuje, kako je vojnemu zločincu Karadžiću dovolila, da jo zdravi z energijo. Na spletnih omrežjih se je usul plaz kritik, ki so članek označili za nezaslišan, saj Karadžića opisuje kot šarmantnega. S ključnikom #boycottNYT zdaj mnogi pozivajo k bojkotu časopisa. Sternova je zapisala, da je bil namen njene knjige, da bi ugotovila, kaj se plete po glavi vojnega zločinca.
Sternova pravi, da je zdravljenje Karadžića res zanimalo. »Opazila sem, kako se sprošča,« je zapisala. Karadžić ji je povedal, da je bil kot otrok pričam tovrstnim zdravljenjem. O tem mu je govorila mati, prepričal pa se je tudi na lastne oči, ko je videl, kako je sorodnica s šepetanjem v uho pozdravila domačo žival po ugrizu strupene kače.
Karadžić, ki je sicer psihiater, je Sternovi dejal, da ima poleg tega tudi nadnaravno moč zdravljenja z rokami, o čemer se je lahko prepričala že njegova soproga, prav tako psihiatrinja. »Med drugim sem vedela, da je Karadžić, kar koli je zlega naredil, predvsem religiozen. Bila sem prepričana, da bom na varnem z njim, četudi se mi bo fizično približal.« Tako je razmišljala Sternova, ko jo je Karadžić vprašal, ali bi poizkusila, kako deluje njegovo zdravljenje.
»Stal je za mano. Čutila sem ga za sabo. Upala sem, da ne bo začutil napetosti v mojem hrbtu. Dejal mi je, naj iztegnem roke z dlanmi navzgor in vzporedno z mizo. Dotaknil se je mojih dlani. Rojen je bil v kmečki družini, a nikoli ni delal na njivi. Imel je mehke, čiste roke zdravnika in gospoda, z nepravilno skrajšanimi in dolgimi nohti. Usmeril me je, naj mislim na boga ali na nekoga, ki ga imam res rada.« Večkrat jo je »s pomirjajočim glasom in nežno, a z veliko samokontrolo« opozoril, naj se močneje skoncentrira, da bo zdravljenje uspešno.
Sternova pravi, da je v nekem trenutku imela občutek, kot da ji iz središča dlani raste visoka cipresa, ki se je raztezala nad glavo, nato pa jo je oblila toplina. »'Zanimivo,' je takrat rekel Karadžić,« se spominja Sternova, ko mu je povedala, kaj je začutila. Avtorica še pravi, da si je v tistem trenutku in še dneve potem zabičala, da nikomur ne bo povedala o tem, pozneje pa si je premislila, ker da je opisana zgodba pomembna za razumevanje Karadžića in njegovega verovanja v mistično in njegove moči manipulacije. »To je igra mačke in miši.«
Tudi britanska nevladna organizacija Remembering Srebrenica je ostro obsodila besedilo in opozorila, da so številne družine zaradi Karadžića izgubile svoje bližnje, zato ga ne bi smeli predstavljati v romantični luči.
Avtorica se je vsem prizadetim opravičila. Članek si lahko preberete na spletni strani The New York Times.
Moj vojni zločinec
New York Times je objavil odlomek iz nove knjige Moj vojni zločinec (My War Criminal), v katerem Sternova med drugim opisuje, kako je vojnemu zločincu Karadžiću dovolila, da jo zdravi z energijo. Na spletnih omrežjih se je usul plaz kritik, ki so članek označili za nezaslišan, saj Karadžića opisuje kot šarmantnega. S ključnikom #boycottNYT zdaj mnogi pozivajo k bojkotu časopisa. Sternova je zapisala, da je bil namen njene knjige, da bi ugotovila, kaj se plete po glavi vojnega zločinca.
Pri tretjem pogovoru se mu je prepustila
»Nekajkrat mi je Radovan Karadžić želel pokazati svoje veščine zdravljenja z bioenergijo,« piše Sternova. S Karadžićem se je med oktobrom 2014 in novembrom 2016 srečala 12-krat, vsako srečanje pa je trajalo po štiri ure. Pri tretjem pogovoru se mu je prepustila. Na vprašanje, zakaj je prevzel identiteto Dragana Davida Dabića, zdravilca, ki z energijo zdravi neplodnosti in druge bolezni, je povedal: »Vedno povem, da tisti, ki me poznajo, niso imeli pojma, kje sem, tisti, ki pa so vedeli, kje sam, niso imeli pojma, kdo sem,« je njegove besede povzela Sternova in dodala, da se je ob odgovoru nasmejal kot ponosen in navihan deček.
Sternova pravi, da je zdravljenje Karadžića res zanimalo. »Opazila sem, kako se sprošča,« je zapisala. Karadžić ji je povedal, da je bil kot otrok pričam tovrstnim zdravljenjem. O tem mu je govorila mati, prepričal pa se je tudi na lastne oči, ko je videl, kako je sorodnica s šepetanjem v uho pozdravila domačo žival po ugrizu strupene kače.
»Stal je za mano. Čutila sem ga ...«
Karadžić, ki je sicer psihiater, je Sternovi dejal, da ima poleg tega tudi nadnaravno moč zdravljenja z rokami, o čemer se je lahko prepričala že njegova soproga, prav tako psihiatrinja. »Med drugim sem vedela, da je Karadžić, kar koli je zlega naredil, predvsem religiozen. Bila sem prepričana, da bom na varnem z njim, četudi se mi bo fizično približal.« Tako je razmišljala Sternova, ko jo je Karadžić vprašal, ali bi poizkusila, kako deluje njegovo zdravljenje.
»Stal je za mano. Čutila sem ga za sabo. Upala sem, da ne bo začutil napetosti v mojem hrbtu. Dejal mi je, naj iztegnem roke z dlanmi navzgor in vzporedno z mizo. Dotaknil se je mojih dlani. Rojen je bil v kmečki družini, a nikoli ni delal na njivi. Imel je mehke, čiste roke zdravnika in gospoda, z nepravilno skrajšanimi in dolgimi nohti. Usmeril me je, naj mislim na boga ali na nekoga, ki ga imam res rada.« Večkrat jo je »s pomirjajočim glasom in nežno, a z veliko samokontrolo« opozoril, naj se močneje skoncentrira, da bo zdravljenje uspešno.
Občutila je toplino okoli glave
Sternova pravi, da je v nekem trenutku imela občutek, kot da ji iz središča dlani raste visoka cipresa, ki se je raztezala nad glavo, nato pa jo je oblila toplina. »'Zanimivo,' je takrat rekel Karadžić,« se spominja Sternova, ko mu je povedala, kaj je začutila. Avtorica še pravi, da si je v tistem trenutku in še dneve potem zabičala, da nikomur ne bo povedala o tem, pozneje pa si je premislila, ker da je opisana zgodba pomembna za razumevanje Karadžića in njegovega verovanja v mistično in njegove moči manipulacije. »To je igra mačke in miši.«
Obsodili so tekst
Tudi britanska nevladna organizacija Remembering Srebrenica je ostro obsodila besedilo in opozorila, da so številne družine zaradi Karadžića izgubile svoje bližnje, zato ga ne bi smeli predstavljati v romantični luči.
Avtorica se je vsem prizadetim opravičila. Članek si lahko preberete na spletni strani The New York Times.