Grozljivka v Mariupolu: ujetih 200.000 civilistov, so brez hrane, vode in elektrike
Varen prehod za civiliste iz obleganega ukrajinskega mesta Mariupol je bil že drugi dan zapored ustavljen, je sporočil Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC). Za danes je bil namreč predviden drugi poskus vzpostavitve humanitarnega koridorja za evakuacijo civilistov. Sprti strani sta za propad dogovora znova okrivili ena drugo.
»Današnji poskus začetka evakuacije približno 200.000 ljudi je propadel,« je na Twitterju sporočil ICRC. »Neuspešni poskusi včeraj in danes poudarjajo odsotnost podrobnega in delujočega dogovora med stranmi v konfliktu,« so dodali. Pri tem so opozorili, da ICRC ni in na noben način ne more biti porok za dogovor o prekinitvi ognja med stranema ali za njegovo izvajanje. Kritizirali so pomanjkanje ustreznega dogovora med sprtima stranema o zaščiti življenj civilistov sredi kršitev prekinitve ognja.
Nedolžni ljudje, ujeti v mestu na jugu Ukrajine, so že več dni brez hrane, vode in elektrike. Humanitarni koridor so skušali vzpostaviti že včeraj, a so ga preklicali zaradi prekršitve prekinitve ognja.
Bo koridorje reševal Macron?
Strani sta za neuspeh tako kot že dan prej znova obtožili ena drugo. Ruski predsednik Vladimir Putin je krivdo za neuspeh izvedbe evakuacije pripisal Ukrajini, ki da se ni držala dogovorjene prekinitve ognja. Po navedbah Kremlja »ukrajinski nacionalisti« niso dovolili, da bi ljudi iz Mariupola in Volnovahe, ki leži 60 kilometrov severno, prepeljali na varno. Prekinitev ognja so izkoristili za to, da so se ukrajinske sile prerazporedile, so zatrdili.
Putin je v današnjem telefonskem pogovoru s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom predlagal, da bi slednji z oblastmi v Kijevu proaktivno reševal vprašanje humanitarnih koridorjev za civiliste in tujce, so po poročanju ruske tiskovne agencije Tass sporočili iz Kremlja.
Lokalne ukrajinske oblasti pa so zatrdile, da konvoj civilistov ni mogel zapustiti obkoljenega mesta, ker so ruske sile kljub dogovoru o prekinitvi ognja nadaljevale z obstreljevanjem. »Skrajno nevarno je odpeljati ljudi iz mesta pod takimi pogoji,« je na spletni strani objavil mestni svet Mariupola.
Putina poklical tudi Erdogan
Turški predsednik Erdogan je danes v telefonskem pogovoru ruskega predsednika Vladimirja Putina pozval k nujni splošni prekinitvi spopadov v Ukrajini. Putin je na drugi strani izrazil pripravljenost na dialog, a zahteval, da ukrajinske sile najprej položijo orožje. Kot poroča ruska tiskovna agencija Tass, je Putin Erdoganu pojasnil, da »specialna vojaška operacija« v Ukrajini poteka po načrtih in tudi urniku. Rusija jo je pripravljena ustaviti le, če bo Ukrajina izpolnila ruske zahteve in položila orožje. »Vsak poskus, da bi s pogajanji zavlačevali in omogočili ukrajinski vojski, da se reorganizira, bo neuspešen. V povezavi s tem je bilo izpostavljeno, da je zaustavitev specialne operacije možna le, če bo Kijev ustavil vojaške akcije in izpolnil ruske zahteve, ki so bile popolnoma jasne,« so sporočili iz Kremlja po telefonskem pogovoru obeh voditeljev.
Turški predsednik je sicer Putina opozoril, da bi prekinitev ognja vsaj nekoliko zmanjšala zaskrbljenost zaradi težkega humanitarnega položaja v Ukrajini, poleg tega pa omogočila iskanje mirne rešitve, pa so sporočili iz Erdoganovega urada. Erdogan je ob tem napovedal tudi nadaljevanje turških prizadevanj za sodelovanje v iskanju rešitve za konec vojne v Ukrajini.
Erdogan je bil tretji voditelj katere od članic Nata, ki je govoril s Putinom od začetka ruskega napada na Ukrajino. Zadnjič sta sicer govorila 23. februarja, dan pred invazijo. Doslej se je Putin izmed voditeljev članic Nata pogovarjal le s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nemškim kanclerjem Olafom Scholzem. Danes pa se je znova slišal z Macronom, so potrdili tako v Moskvi kot v Parizu.
Izrael kot mirovni posrednik
Izraelski premier Naftali Benet se je danes po telefonu vnovič pogovarjal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, so sporočili iz njegovega urada. To je bil že njun tretji pogovor v zadnjih 24 urah. Izrael se sicer vse glasneje omenja kot možen mirovni posrednik v konfliktu med Rusijo in Ukrajino.
Več o vsebini pogovorov iz Benetovega urada niso sporočili. Glede na medijska poročila je Zelenski Beneta zaprosil, da bi Izrael gostil pogajanja med Rusijo in Ukrajino. Kot je zatem po seji izraelske vlade sporočil Benet, ima Izrael moralno obveznost, da pomaga ustaviti spopade v Ukrajini, četudi možnosti za uspeh »niso velike«. Tudi sam ni razkril podrobnosti pogovorov, ki jih je imel v soboto in danes.
Benet sicer ostaja zelo previden v ukrajinsko-ruskem konfliktu in skuša ohraniti občutljivo varnostno sodelovanje z Rusijo, ki je vojaško močno prisotna v izraelski sosedi Siriji. Benet se tudi ni pridružil zahodnim državam z ZDA na čelu v obsodbi ruske invazije na Ukrajino. Namesto tega je izpostavil močne povezave tako z Moskvo in Kijevom.
Poljski predsednik v svojih vilah nastanil begunce iz Ukrajine
Pri nastanitvi beguncev iz Ukrajine, od koder jih je od začetka ruske invazije največ pribežalo na Poljsko, je dobrodošel vsak dodaten prostor. Vrata svojih uradnih prostorov je beguncem odprl tudi poljski predsednik Andrzej Duda. Na pobudo poljske prve dame Agate Kornhauser-Duda v dveh predsednikovih uradnih vilah že nekaj dni bivajo begunci iz Ukrajine.
Po podatkih poljske mejne straže je od začetka ruske invazije na Ukrajino na Poljsko prispelo 922.400 beguncev.
