Razkrivamo, kako varujejo Putina
Mesece, preden Vladimir Putin zapusti svojo rezidenco, da bi se pojavil nekje v javnosti, je njegova varnostna ekipa že na terenu. Najprej analizirajo vse možne grožnje: kriminalne dejavnosti, družbene nemire, lokalno javno mnenje o predsedniku in celo možnost naravnih nesreč, kot so potresi ali poplave na območju med morebitnim obiskom. Približno mesec dni pred obiskom člani ekipe pridejo na kraj, da uskladijo svoje varnostne dogovore z lokalnimi oblastmi in preverijo stanovanje ali hišo, kjer bo Putin bival. Poskrbljeno je, da so vsa potrebna dela pri ureditvi bivalnih prostorov opravljena, da v času predsednikovega bivanja v bivalne prostore ne bi bilo treba vstopati obrtnikom.
Šele po temeljitih pripravah pride Putin in varnost začne takoj delo. Posebna služba, odgovorna za varnost ruskega predsednika, se imenuje zvezna služba za zaščito, ki ima po neuradnih informacijah preko 50.000 zaposlenih. V okviru zvezne varnostne službe posebna enota varuje predsednika Putina osebno. Presenetljivo je, da zahteve za to delovno mesto ne vključujejo prejšnjih vojnih izkušenj.
Znati morajo tuje jezike
»Malo verjetno je, da bo predsednikovo varovanje moralo čakati v zasedi na gorskih prelazih ali skočiti s padalom. Bojne izkušnje so koristne, vendar pogosto neuporabne pri našem delu. Med vojno napadeš, telesna straža pa bi morala varovati predsednika le pred nekom, ki je bil do takrat neviden,« pravi Putinov nekdanji osebni varnostnik. Predsednikovi telesni stražarji morajo znati tudi tuje jezike in biti, kar zadeva politiko, podkovani v osnovah, da vedo, kdo pristopi k predsedniku in kako naj s temi ljudmi ravna.
Pripadniki elitne ruske varnostne službe so zelo vzdržljivi. Izurjeni so, da prenesejo ekstremni mraz v lahkih plaščih (debeli kombinezoni jih lahko ovirajo pri gibanju) in se ne potijo v vročini. Po nekaterih poročilih uporabljajo zdravila, ki vplivajo na fiziološke procese. Mimogrede, telesni stražarji smejo kaditi cigarete, ker to pripomore k hitrejšemu lajšanju stresa, seveda pa ne med treningom ali delom. Delo predsednikovih varnostnikov je zelo naporno, zato se s tega dela upokojijo po 35. letu.
Akcija
Medtem ko traja 'akcija' (kot se imenuje predsednikov čas, ki ga preživi v javnosti), so varnostniki organizirani v štirih krogih. Najbližji krog predsednika so njegovi osebni telesni stražarji, fantje grozečega videza s temnimi sončnimi očali, slušalkami in kovčkom. Z razlogom so videti zlovešče – za napadalce je to prvi znak, da je Putin zelo dobro zaščiten. Še ena podrobnost, ki nakazuje telesnega stražarja, so njegove roke; vedno so pred telesom, pri čemer je leva roka pogosto napol dvignjena. To je obvezen pogoj – stražar mora biti vedno v pripravljenosti. Kajti neposredna naloga 'prvega kroga' je v primeru nevarnosti s svojimi telesi zaščititi predsednika.
Kovčki, ki jih ti fantje nosijo, so zaščitni ščiti, ki jih je mogoče uporabiti za zaščito predsednika pred naboji. Stražarji so oboroženi z 9-milimetrsko pištolo gjurza, ki lahko izstreli do 40 nabojev na minuto in prebije neprebojne jopiče z razdalje 50 metrov. Če pa pride do streljanja, to pomeni, da varnostna ekipa ni bila uspešna, saj je treba napade preprečiti vnaprej. Druga oprema, namenjena zaščiti, so dežniki iz kevlarja, močnega paraaramidnega umetnega vlakna, ki ga stražarji lahko uporabljajo tudi kot kakovostno zaščito pred streli, poroča Slobodna Dalmacija.
Pomemben 'drugi krog'
Zagotovo pa niso najpomembnejši varuhi 'prvega kroga', temveč tisti, ki so v 'drugem krogu'. Ti so v množici popolnoma neopazni, formalno oblečeni in se obnašajo diskretno ter iščejo morebitne napadalce. 'Tretji krog' deluje kot obroč okoli množice in preprečuje, da bi se sumljive osebe približale predsedniku. 'Četrti krog' so ostrostrelci na strehah okoliških zgradb. Zato je v bližini predsednika nevarno teči, kričati ali delati prenagljene gibe, saj se vam lahko v nekaj sekundah pojavi rdeča pika na glavi. Tudi ko je predsednik v velikih javnih prostorih, se pogosto namesti dodatna zaščitna oprema.
Del varnostne enote vedno potuje s predsednikom v blindiranih kombijih (za večino predsednikovega spremstva je nujna veščina tudi ekstremna vožnja). Ti fantje so specialci, oboroženi z AK-47, ostrostrelskimi puškami dragunov, protitankovskimi metalci granat in prenosnimi protiletalskimi raketnimi sistemi osa. Vendar je glavni adut predsednikove varnosti v primeru Putina on sam. Ker ima izkušnje z delom v sovjetskih in ruskih tajnih službah, ve, da njegova varnostna ekipa prav tako ve, kaj počne, zato vedno upošteva njene varnostne zahteve.
Luksuzni vozni park
Na kopnem Putin uporablja mercedesa benza S600 pullmana v voznem parku zvezne varnostne službe, ki sestavlja 11 takih vozil. A Putin se ne vozi le v limuzinah, ampak tudi v minibusih. Ko je postal predsednik, je bistveno povečal število potovanj v Rusijo. Zato so mu izdelali minibus z oklepno karoserijo in 8–10 sedeži, v katerem bi lahko udobno potovali predsednik in ljudje iz njegovega najbližjega kroga. Za vse avtomobile je pristojen poseben oddelek varnostne službe – garaža za posebne namene.
Njegova zgodovina sega v začetek leta 1921, ko je svet ljudskih komisarjev Leninovi družini dodelil več vozil. Vendar pa lahko leto 1906 štejemo tudi za datum rojstva – takrat je bil na dvoru Nikolaja II. odprla motorizirana garaža Imperial. Točno te avtomobile so podedovali boljševiki.
Nekatere podrobnosti o prevozu predsednika države je februarja 2016 razkrila zvezna varnostna služba ob obletnici garaž za posebne namene. Novinarjem so pokazali vse modele flote. Kdor je želel, je smel sesti v predsedniške trdnjave na štirih kolesih. Njihova obvezna oprema je: zaščitni oklep, sistem za evakuacijo v primeru nesreče (omogoča, da se avtomobil premika vsaj 30 km s hitrostjo 80 km/h tudi, če so predrte vse štiri pnevmatike), pa tudi sistem za nadzor kakovosti zraka in druga potrebna oprema.
Zvezna varnostna služba je pojasnila, kako se vozniki pripravljajo na predsednika. Kandidat opravi resen psihofizični pregled in usposabljanje v ekstremnih razmerah. Veliko časa mora preživeti z vodjo operativnega oddelka zvezne varnostne službe. Nato si mora pridobiti izkušnje kot voznik spremljevalnih vozil. Šele po vsem tem lahko kandidira za voznika za predsednika ali premierja. Skupaj ta proces traja od 7 do 15 let. Predsednik ima več kot 10 voznikov. So prvovrstni strokovnjaki, ki imajo vaje vsaj enkrat tedensko. Vaje so sestavljene iz menjave ognja iz strelnega orožja za premikanje vozila, vožnje na simulatorju, ki posnema poledico in druge slabe cestne razmere, vodne ovire in eksplozije. Pravijo, da vozniki po vsakem takem treningu izgubijo več kilogramov.
Voznikov delovni dan se začne z zdravniškim pregledom, navodili in analizo zadnjih prometnih nesreč v Moskvi. Zelo redko so udeleženi v nesrečah. Resnici na ljubo je verjetnost, da bi trčili z drugim vozilom, izjemno majhna, saj se predsedniška povorka giblje po praznih cestah.
Nenavadno prevozno sredstvo
Putin tradicionalno daje prednost domači proizvodnji, zato leti izključno z ruskimi helikopterji mi-8. Medvedjeva, ki je pogosto naklonjen tujim proizvajalcem, so opazili v italijanskem helikopterju agusta westland. Kot so pojasnili, je izbira padla na to evropsko podjetje zato, ker je nameravalo svoje helikopterje proizvajati in servisirati v Rusiji.
Holding Helikopterji Rusije (Vrtoljoti Rosiji) je skrbno prisluhnil zanimanju ljudi iz najvišje politike in se odločil narediti novo modifikacijo helikopterja mi z izboljšano notranjostjo za zelo pomembne ljudi. Model takega salona so pred nekaj leti pokazali predsedniku Putinu. Opremljen je z usnjenimi naslanjači in usnjenim trosedom, dekorativno subtilno razsvetljavo, velikim televizorjem in vsemi možnimi gospodinjskimi dodatki – od aparata za kavo do hladilnika. Seveda je predvidena tudi maksimalna zvočna izolacija. Putin si ni le podrobno ogledal salona, temveč je ministru za promet in trgovino tiho povedal svoje želje in pokazal na eksponat.
Lani si je med Mednarodnim letalskim in vesoljskim sejmom (MAKS) predsednik Rusije ogledal dokončan model in na salon povabil princa ZAE. V salonu je moralo biti nekaj, kar je naredilo vtis na razkošja vajenega monarha.
Celotna flota letal
Vlada v Rusiji se ne vozi samo z vozili, ampak tudi jadra, leti in se včasih premika v posebnih terenskih vozilih na težko dostopnih mestih, včasih pa v batiskafih. V okviru predsedniškega oddelka za upravljanje premoženja (ustanovljenega v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja za potrebe visokih vladnih uradnikov) obstaja celotna flota letal - posebna letalska enota "Rusija". Krog njegovih strank vključuje predsednika, premierja, ministra za zunanje zadeve, tiskovnega predstavnika dume, druge visoke uradnike in patriarha vse Rusije. Letala posebne letalske enote "Rusija" prevažajo tudi novinarje iz Kremlja in predsednika vlade, člane delegacije, tiskovno službo in protokolarne delavce.
Osnova flote so letala il-96-300 in tu-214. Kmalu se jim bo pridružil suhoj superjet 100. Odred ima tudi lastno kontrolo zračnega prometa – letalo, ki je opremljeno s posebnimi komunikacijskimi sistemi, ki predsedniku omogočajo šifrirano komunikacijo in nadzor nad ruskim jedrskim arzenalom. V odredu so večinoma letala domače proizvodnje, vsi vzleti in pristanki pa potekajo na državnem letališču Vnukovo 2.
Glavno predsedniško letalo od leta 1996 je bistveno spremenjena različica potniškega Il-96. Med letom lahko predsednik komunicira s katerim koli oddelkom ali ministrstvom, lahko pa tudi vodi mednarodne pogovore ali konferenčne klice. Letalo s serijsko številko 1 lahko po potrebi postane kontrola letenja vrhovnega poveljnika oboroženih sil. Toda nikoli v zgodovini ni bilo potrebe po tem. Kljub temu je takšna možnost vgrajena v letalo. V nujnih primerih je predsedniško letalo dolžno zagotoviti izvedbo srečanj in pogajanj na mednarodni ravni.
Za potovanje po vodi ima predsedniški oddelek za upravljanje premoženja dve jahti, tri motorne čolne, sedem gliserjev in en jadralni katamaran. Nenavadna prevozna sredstva, ki jih uporablja predsednik, uporabljajo tudi druge organizacije. Na primer, batiskaf, v katerem je Putin pregledoval potopljeno ladjo na dnu Črnega morja, uporabljajo tudi v ruskem geografskem društvu.
