Putinov resnični načrt je veliko bolj peklenski od osvajanja Ukrajine
Znanstveniki že desetletja razpravljajo o tem, kakšen bi bil svet, če bi avtoritarna država uzurpirala zahodno demokracijo. Ostri kritiki Zahoda demokracijo opisujejo kot hinavsko, birokratsko in prežeto s korupcijo. In čeprav so nekatere od teh kritik upravičene, je alternativa preprosto onkraj razumevanja za povprečnega državljana 21. stoletja.
Toda za Vladimirja Putina je primarni cilj, da se ta in takšna mnenja razširijo kot požar. Po najbolj krvavem stoletju v zgodovini človeštva se je ruski vojni stroj trudil, da bi se ponovno uveljavil kot eden najnevarnejših igralcev v geopolitiki 21. stoletja. A kot trdi Ivana Stradner iz ameriškega think tanka Foundation for the Defense of Democracies, je Rusija veliko več kot le »jedrsko oborožena država, ki jo vodi mafija«, piše Jutarnji list.
Putin si je pridobil vpliv po vsem svetu kot del svojega načrta za diskreditacijo Zahoda in legitimizacijo svojega osvajanja Ukrajine. Ruski vrhovni poveljnik je previdno razporedil svoje pajdaše, da bi obkrožil manjše narode, naredil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi obrnil srca in misli potencialnih zaveznikov.
Nesporno dejstvo je, da je velik del ruske nacionalne identitete v vojaškem uspehu. Ta država še vedno porabi milijone evrov letno za proslavo poraza nacistov pri Stalingradu pred skoraj 80 leti. Toda v 21. stoletju, ko pred vrati ni bilo barbarskih plemen, je Putin svojo vojsko obrnil navzven, saj se je bal neizpolnjene dediščine. V poznejših fazah svojega življenja ve, da mora širitev Ruskega imperija storiti, da si zagotovi naklonjenost, vsaj v očeh ruske skrajne desnice.
Vojna proti dezinformacijam
Medtem ko v Ukrajini še naprej padajo bombe, se vsako sekundo vsak dan odvija veliko večja dezinformacijska vojna. Velik del Putinovega glavnega načrta vključuje spodkopavanje Natove legitimnosti. Možnost vstopa Ukrajine v zahodno vojaško zavezništvo je bila za Rusijo velik problem glede na njen strateški položaj južno od Moskve.
Toda to je tudi stvar načela za trde ruske nacionaliste, ki se ne strinjajo z idejo, da nekdanje sovjetsko ozemlje vodijo zahodni sovražniki. Proruski separatisti, ki živijo v Ukrajini, so bili neomajni, da se država ne bi smela pridružiti Natu, in so bili pripravljeni stopiti na stran Putina, kar je sprožilo vrtinec notranjih napetosti, še preden so februarja lani v državo začeli vdirati tanki.
Že pred tem usodnim 24. februarjem 2022 so potekale informacijske kampanje za legitimizacijo rušenja Kijeva. Stradner meni, da je bila trditev, da ZDA v Ukrajini proizvajajo biološko orožje, ena najučinkovitejših kampanj za prepričevanje ruske javnosti. »Sporočilo je bilo, da bodo napadli Rusijo. Drugi dan pred invazijo je ruski obrambni minister govoril o biološkem orožju. Prav tako so namerno trdili, da ZDA proizvajajo virus opičjih koz v ukrajinskih laboratorijih,« je dejala Stradnerjeva v intervjuju za avstralski portal News.com.au.
»Ministrstvo za obrambo je tudi trdilo, da so bili testi brisov covid-19 uporabljeni za ekstrakcijo DNK in ustvarjanje virusa, ki bi prizadel samo Ruse. Rusija širi te informacije po vzhodni Evropi in Afriki in ima velike posledice, ker če ponovite laž, velikokrat postane 'resnica'.«
Vendar pa ni samo Ukrajina podvržena paralizirajoči moči ruskega informacijskega stroja. Manjše balkanske države so prav tako pod pritiskom, da verjamejo, da je Rusija na njihovi strani, z izdelanimi informacijskimi kampanjami za blatenje Nata. »Putin ne želi nič drugega kot tem državam pokazati, da je Nato le papirnati tiger,« poudarja Stradnerjeva.
Primeri Srbije, Kosova in Nigra
Putin trdi, da je konflikte med državami, ki niso članice Nata, uporabil v svojo korist, zlasti nedavno krizo med Kosovom in Srbijo maja, ko so srbske skrajno desničarske skupine napadle 30 pripadnikov mirovnih sil Nata.
»Kaj je naredil Nato? Izdali so izjavo, da je 'to nesprejemljivo'. Točno to želi Putin, pokazati, da Nato ne bo naredil ničesar.«
Stradnerjeva trdi, da tudi Rusija podpihuje napetosti v teh regijah prek skrajno desničarskih posrednikov, da bi odvrnila Zahod od konflikta v Ukrajini. Eden od primerov je nedavni vojaški udar v Nigru, kjer so protestniki ponosno razkazovali ruske zastave kot jasno sporočilo proti vplivu Zahoda. Analitiki se bojijo, da je to le še en primer, kako učinkovita je lahko ruska retorika, tudi v oddaljenih regijah.
Stradnerjeva kot vzhodnoevropejka poudarja, da ima Zahod bistveno drugačen vrednostni sistem, zlasti ko gre za vojno. »Prvo vprašanje, ki mi ga postavijo, je: 'Zakaj bi Putin napadel, to bo samo škodovalo njegovemu gospodarstvu?' Ne gre za to. Gre za rusko veličino, ruski ponos in rusko dostojanstvo. To je tisto, kar ga zanima. Zapustiti dediščino kot Stalin, kot Lenin,« pojasnjuje poznavalka Rusije.
»Želi pustiti svoj pečat v zgodovini kot nekdo, ki mu je končno uspelo obnoviti rusko veličino. Na to se je pripravljal zelo dolgo, v prvih 20 letih svoje kariere je uničil liberalno opozicijo. Razumel je, kako manipulirati z Zahodom. Toda veliko ljudi na Zahodu verjame, da Rusija ni resna grožnja, da so samo jedrska oborožena država, ki jo vodi mafija. Ljudje morajo razumeti, da drugi ljudje po svetu ne razmišljati tako kot oni. Za Rusijo je moral Putin storiti le to, da je uničil enotnost Zahoda.«
Čeprav koncept razširjenih ruskih dezinformacij ni nič novega, Stradnerjeva opozarja, da je Zahod nazadoval, ko avtoritarni režimi navijajo za novo velesilo 21. stoletja.
Cilj je propad svetovnega reda
Ne glede na to, ali gre za Kitajsko ali Rusijo, končni cilj je enak, vključuje pa popoln razpad svetovnega reda in zaupanje v ZDA kot tiste, ki urejajo razmere na planetu. Stradnerjeva vztraja, da se mora Zahod, če hoče izkoreniniti to retoriko, vključiti v rusko informacijsko vojno za kampanjo za odstranitev avtoritarnih režimov. Kritika milijard dolarjev zahodnega financiranja Ukrajine je bila predmet spora skozi celotno vojno, ki zdaj divja že 18 mesecev. A Stradnerjeva meni, da je alternativa – sedeti križem rok, medtem ko si odkriti sovražnik demokracije prisvaja suvereno državo – nevzdržna. »Veliko stvari se dogaja zunaj bojišča. Zdi se, da se vse, česar se zdaj dotaknete mednarodnih odnosov, vrača k ruski invaziji na Ukrajino.«
Analitiki se zdaj tudi bojijo, da bi lahko Kitajska, ki je z Rusijo vstopila v partnerstvo BRICS, sledila Putinu in uzurpirala ozemlje Tajvana. »Eno lahko rečem z gotovostjo, da če bo Kitajska napadla Tajvan, bo to imelo velike posledice,« opozarja Stradnerjeva in zatrjuje, da »Rusija cilja na celoten svetovni ekosistem.«
Načrt Moskve je zdaj podaljšati vojno in izčrpati zaveznike Ukrajine. »Putin razume, da v tej vojni ne more zmagati na bojišču. Edini način, da lahko zmaga, je, da postane dolgotrajna vojna,« pravi Stradnerjeva. Meni, da namerava Putin izčrpati in polarizirati Zahod ter zagotoviti, da ne bo podprl Ukrajine. Nekateri konservativci v ZDA že nekaj časa trdijo, da Kijevu pošiljajo bianco čeke, kar je, opozarja, uresničitev sanj Vladimirja Putina.
»Edini način, da lahko končamo to vojno, je, da pošljemo Ukrajini, kar potrebuje za obrambo,« meni Stradnerjeva.
Priporočamo
Predstavitvene informacije
Komentarji:
Priporočamo
