ODPADKI
Raj se duši v plastiki
Otoki v Indijskem oceanu onesnaženi. Na plažah plastenke, vrečke in slamice.
Odpri galerijo
Kokosovi otoki veljajo za enega zadnjih neokrnjenih krajev na svetu, a je tudi do tja prišla plastika. FOTO: Guliver/Getty Images
Na obali Kokosovih otokov, kjer živi 600 ljudi, so morski znanstveniki našteli neverjetnih 414 milijonov kosov plastike (težke 238 ton), večinoma plastenk, vrečk in slamic, pa tudi 977.000 čevljev in 373.000 zobnih ščetk, je razkrila obširna analiza odpadkov na otokih v Indijskem oceanu, ki veljajo za ene najbolj oddaljenih kraljev na Zemlji in jim pravijo zadnji neokrnjen raj na Zemlji.
Študija, objavljena v publikaciji Nature, je razkrila izjemno onesnaženje svetovnih oceanov s plastiko ter skrb vzbujajoč porast uporabe plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, pravi glavna avtorica Jennifer Lavers z Instituta za morske študije tasmanske univerze in še, da so oddaljeni otoki brez večjega števila populacije najbolj na udaru in najučinkovitejši kazalnik količine plastike v morju. Samo leta 2010 je v naših oceanih končalo 12,7 milijona ton plastike, okoli 40 odstotkov jih v vodi konča v letu izdelave. Raziskovalci so ugotovili, da je količina odpadkov, zakopanih na plaži deset centimetrov globoko, 26-krat večja od vidnih. Glavni vir dohodka prebivalcev Kokosovih otokov je turizem, a nanj že vpliva velikanska količina plastike, saj se ji je na plažah težko ogniti. Na obalah so našli toliko čevljev in zobnih ščetk, da bi lokalno prebivalstvo potrebovalo kar 4000 let, da bi proizvedlo toliko odpadkov.
Študija, objavljena v publikaciji Nature, je razkrila izjemno onesnaženje svetovnih oceanov s plastiko ter skrb vzbujajoč porast uporabe plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, pravi glavna avtorica Jennifer Lavers z Instituta za morske študije tasmanske univerze in še, da so oddaljeni otoki brez večjega števila populacije najbolj na udaru in najučinkovitejši kazalnik količine plastike v morju. Samo leta 2010 je v naših oceanih končalo 12,7 milijona ton plastike, okoli 40 odstotkov jih v vodi konča v letu izdelave. Raziskovalci so ugotovili, da je količina odpadkov, zakopanih na plaži deset centimetrov globoko, 26-krat večja od vidnih. Glavni vir dohodka prebivalcev Kokosovih otokov je turizem, a nanj že vpliva velikanska količina plastike, saj se ji je na plažah težko ogniti. Na obalah so našli toliko čevljev in zobnih ščetk, da bi lokalno prebivalstvo potrebovalo kar 4000 let, da bi proizvedlo toliko odpadkov.
