Raziskoval bo daljne planete

Vesoljski observatorij Cheops (Charactering ExOPlanets Satellite) je namenjen proučevanju planetov zunaj našega sončnega sistema. Glavni element je poseben optični teleskop z odprtino in zrcalom premera 30 centimetrov, ki je pritrjen na satelit. Ta bo krožil v sončno sinhroni orbiti, od našega planeta oddaljeni 700 kilometrov.

Deloval bo vsaj tri leta

Program je nastal v okviru partnerstva med Evropsko vesoljsko agencijo in švicarskim vesoljskim uradom. Izbran je bil oktobra 2012 izmed 26 predlogov v programu Cosmic Vision. Projekt vodi poseben oddelek pri univerzi v Bernu, pri programu sodelujejo univerza v Ženevi in še nekaj drugih univerz. Satelit je izdelala podružnica družbe Airbus Defense & Space v Španiji. Celoten program naj bi stal 50 milijonov evrov.

Glavni cilj tega novega vesoljskega observatorija je v natančnem merjenju radijev planetov zunaj našega sončnega sistema. Gre za planete, kjer so že izvedli spektroskopska opazovanja. Glede na znano maso planeta in njegovo velikost lahko strokovnjaki ocenijo gostoto in s tem njihovo približno kemično sestavo. Ravno tako lahko ugotovijo, ali so plinasti ali kamniti. Novi observatorij naj bi bil učinkovit pri zbiranju podatkov o planetih, velikih kot naša Zemlja, ali superzemljah, ki imajo enkrat do šestkrat večji premer od Zemlje, ali pri planetih, ki imajo podoben radij kot Neptun. Satelit bo opazoval zvezde, okrog katerih krožijo planeti s pomočjo zaznavanja malenkostnih sprememb svetlosti, ko tak planet prečka zvezdo. Strokovnjaki načrtujejo, da bo deloval vsaj tri leta in s svojimi podatki dopolnjeval vesoljski observatorij Tess, ki ima podoben cilj.

Ponesel ga bo sojuz

Raziskovalni satelit naj bi v vesolje poletel 17. decembra iz vesoljskega izstrelišča v Francoski Gvajani. Tja ga bo ponesla ruska raketa sojuz 2, opremljena še z višjo raketno stopnjo fregat. Cheops, težak 280 kilogramov, je sekundarni tovor. Satelit je velik približno meter in pol, napajajo ga sončne celice, ki mu bodo dajale 60 W energije, kar bo dovolj za delovanje vseh sistemov na krovu. Pričakuje se, da bo vsak dan na Zemljo poslal do 1,2 gigabita zbranih podatkov.

Primarni tovor te izstrelitve je italijanski satelit Cosmo-SkyMed ali CSG-1, namenjen opazovanju Zemlje, ki spada pod okrilje italijanske vesoljske agencije ASI. Na krovu bo še pet malih satelitov vrste cubesat. Strokovnjaki predvidevajo, da se bo novi vesoljski observatorij od zadnje raketne stopnje ločil 140 minut po izstrelitvi, delovati pa naj bi začel v začetku prihodnjega leta. Upravljali ga bosta dve središči. Prvo, nadzorno, je v Madridu, drugo oziroma operativni in znanstveni center, pa v Ženevi.