Razkrit obraz faraonove mumije

Znanstveniki so s pomočjo sodobne tehnologije prvič pokukali v notranjost mumije faraona Amenhotepa I., ene redkih egipčanskih mumij, ki v sodobnem času še ni bila odvita in raziskana. Digitalni skeni so jim omogočili pogled pod pogrebno masko in platno, ki ovija truplo kralja 18. dinastije, ki je staremu Egiptu vladal od leta 1525 do 1504 pred našim štetjem.

Amenhotepovo mumijo so skupaj s posmrtnimi ostanki drugih kraljev in kraljic našli leta 1881 v Luksorju in jo preselili v Kairo. Da bi ohranili prvotni videz posmrtne maske, je bil Amenhotep ena redkih kraljevskih mumij, ki je niso fizično odprli in preiskali. Leta 2019 pa sta se egiptolog Zahi Havas in profesorica radiologije z univerze v Kairu Sahar Salim s pomočjo računalniške tomografije (CT) lotila Amenhotepove mumije, preden so jo prepeljali v novo zbirko kairskega Nacionalnega muzeja egipčanske civilizacije.

Izsledki raziskave, objavljeni pred dnevi, so pokazali, da je Amenhotepov obraz podoben očetu Amhosu, njegovo starost v času smrti pa so ocenili na 35 let, pri čemer niso odkrili vzroka smrti. Ugotovili so, da je bil Amenhotep prvi kralj, ki so ga balzamirali s prekrižanimi rokami, in potrdili, da možganov niso odstranili iz lobanje, kakor je bilo to v navadi pri večini faraonov iz Prvega kraljestva. S skeni so našli tudi 30 amuletov in kosov nakita, pokopanih skupaj z mumijo.

Med njimi je bil tudi pas s 34 zlatimi kroglicami, kar dokazuje, da so duhovniki 21. dinastije, ki so mumijo zavili v novo platno, poskrbeli, da se je ohranilo tudi posmrtno okrasje, so še sporočili z egiptovskega ministrstva za starine. Ugotovili so tudi, da so duhovniki 21. dinastije Amenhotepovo glavo pritrdili nazaj na truplo in oskrbeli tudi druge posmrtne poškodbe, ki so jih najverjetneje povzročili tatovi grobov.