Janša: Putin te vojne ne more več dobiti (FOTO, VIDEO)

Mirovna pogajanja med Moskvo in Kijevom  so se danes ob 12. uri po lokalnem času začela v Belorusiji in so se končala po šestih urah s sklepom, da se pred drugim krogom pogovorov delegaciji obeh strani vrneta na nadaljnja posvetovanja v svoji prestolnici. Kijev je pred pogovori zahteval takojšnjo prekinitev ognja in umik ruskih vojakov, Moskva pa je izrazila pripravljenost na dogovor. Pogovori so potekali na beloruskem ozemlju v eni od rezidenc beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka v bližini meje z Ukrajino. 

Predsednik vlade Janez Janša je v Odmevih dejal, da so se načrti Putina v dveh točkah izjalovili: prvič, ko je mislil, da bo Ukrajina padla v nekaj dneh, in drugič, ko je mislil, da grožnja Zahoda s sankcijami ne bo šla dlje kot v Gruziji leta 2008 ali ob zasedbi Krima. »Oboje je bilo strateško drugače in Putin te vojne ne more več dobiti.«

»Sankcij, kakršne so zdaj uvedene, Rusija niti srednjeročno ne more vzdržati brez tega, da bi jo to popolnoma spremenilo. In te sankcije najbolj zadenejo tiste, ki pravzaprav predstavljajo ključno podporo predsedniku Putinu,« je dejal Janša. »V tem trenutku je celotna situacija na točki presojanja predvsem ruskega predsednika oziroma ruske vlade, ruskih oblasti – kdor koli to že je poleg gospoda Putina –, ali se izplača vztrajati glede na ceno, ki se obeta.« 

Kako dolgo bi lahko vojna trajala, Janša ne zna oceniti, a kot je dejal, vsak dan, ko Ukrajina zdrži, pomeni večjo možnost za to, da pride do prekinitev ognja in začetka pogajanj. Po Janševem mnenju bo do resnih pogajanj med Ukrajino in Rusijo prišlo šele v trenutku, ko bosta obe strani odložili orožje. »Šele po tem, ko orožje začasno utihne, se lahko začnejo resna pogajanja. To je bilo zgolj tipanje in obe strani sta s svojimi stališči svetlobna leta narazen.«

Janša je prepričan, če se ne bo Putin v kratkem umaknil iz Ukrajine, »ga bodo odnesli lastni ljudje«. O nuklearni vojni pa, da obstaja možnost za to, ko se javno mnenje v državi začne obračati proti predsedniku in sam uvidi, da nič ne gre tako, kot je bilo načrtovano.

Obstaja strah pred jedrskim napadom? »Atomsko orožje se ne uporabi tako, da Putin prime bombo in jo nekam vrže. To je vseeno nekoliko zahtevnejša stvar, kot si večina ljudi predstavlja. In ta dvig stopnje pripravljenosti je prej izraz šibkosti kot moči. Tega ne delaš, če zmaguješ v nekem konvencionalnem spopadu. To narediš takrat, ko se neke stvari zalomijo, ko stvari ne gredo po pričakovanjih,« je za Odmeve povedal Janša.

Pogajanja med Rusijo in Ukrajino v Belorusiji. FOTO: Belta, Via Reuters

Po koncu pogajanj odjeknile eksplozije

Kmalu po koncu pogajanj so v bližini Kijeva odjeknile eksplozije.  Danes je ponovno prišlo do silovitih spopadov v drugem največjem ukrajinskem mestu Harkovu. Umrlo naj bi več deset ljudi, več sto pa je ranjenih, tudi civilistov.

Zahod želi Rusijo ustaviti z zaostrovanjem sankcij in vojaško pomočjo Ukrajini, pripravlja pa se tudi na prihod številnih beguncev, ki zapuščajo Ukrajino. Po podatkih Združenih narodov jih je v sosednje države zbežalo že več kot pol milijona, največ na Poljsko.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je povedal, da je podpisal zahtevo za vstop Ukrajine v Evropsko unijo, poroča Reuters. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je v odzivu poudaril, da je za to potrebno soglasje vseh 27 članic EU, ki pa imajo različna stališča o širitvi.

Kot je sporočil svetovalec ukrajinskega notranjega ministra Anton Heraščenko, je bilo danes v ruskem obstreljevanju Harkova ubitih najmanj 11 civilistov. Regijski guverner Oleg Sinegubov pa je na Telegramu zapisal, da ruski vojaki med drugim bombardirajo tudi stanovanjska območja in da zaradi nenehnega bombardiranja ne morejo poslati reševalnih služb, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Na drugi strani pa Rusija trdi, da so ukrajinski nacionalisti sami obstreljevali mesta, ki so jih obkrožale ruske enote. Odgovornosti za civilne žrtve v mestu ne prevzemajo, še poročata AFP in dpa.

Slovenija v Ukrajino poslala orožje, zgrožen se je oglasil Jelinčič

Slovenija bo Ukrajini namenila vojaško pomoč v obliki pušk, streliva in čelad, je danes dejal minister za obrambo Matej Tonin. O količinah minister ni želel govoriti, je pa pojasnil, da je Slovenija to pomoč že odposlala z več letali. O konkretnih številkah orožja ni želel govoriti, a da je v skladu z dogovorom med ministri sedemindvajseterice.

Po ministrovih besedah gre za puške kalašnikov, ki jih je Slovenska vojska uporabljala, preden so nabavili nove puške FN 2000. Slovenska vojska jih je namenila za strateške rezerve in del teh pušk so odstopili Ukrajini, je pojasnil Tonin.

Na Poljskem bo logistično vozlišče za zbiranje vojaške pomoči in opreme ter za njeno nadaljnje posredovanje Ukrajini, je povedal Tonin. Iz varnostnih razlogov lokacije vozlišča ni želel razkriti kot tudi ne, kako bo potekala dostava pomoči.

Evropska unija je sklenila, da bo v boju proti ruski invaziji prvič financirala nakup in dostavo orožja napadeni državi. Zunanji ministri unije so se tako na nedeljskem zasedanju dogovorili, da bo EU za nakup in dostavo orožja Ukrajini namenila 450 milijonov evrov.

Poleg tega bo EU prispevala 50 milijonov evrov za pomoč ukrajinski vojski z neubojnimi sredstvi, na primer z gorivom in nujno medicinsko opremo.

Predsednik NSi Zmago Jelinčič se je na twitterju ostro odzval na potezo EU, ki je Ukrajini napovedala pomoč v obliki orožja. »EU bo pošiljala orožje v Ukrajino. Pa kaj je nora! Ali bo tudi Slovenija sodelovala pri tem? In jih zaradi bedaste ameriške politike dobila po glavi! Kjer se tepejo medvedi je trava poteptana, naj Slovenija ne bo! Umaknimo se, ne bodimo v prvi vrsti, pamet v roke,« je zapisal.

Dogajanje spremljamo v živo

23.00 Kanadski premier Justin Trudeau je danes prepovedal uvoz ruske nafte. Ob tem je dodal, da so prihodki od nafte pomagali podpirati ruskega predsednika Vladimirja Putina in ruske oligarhe ter voditi vojno proti Ukrajini, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

22.40 Rusija verjetno zamuja pri doseganju ciljev svojega napada na Ukrajino, je danes dejal tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby, kar se ujema z analizami ameriških vojaških strokovnjakov, ki spremljajo dogajanje. Kirby je dejal, da so se ruski vojaki soočili z odporom, ki ga niso pričakovali.

22.00 Ameriško obrambno ministrstvo pravi, da je skoraj 75 odstotkov vseh ruskih sil, ki so bile zbrane na ukrajinskih mejah, zdaj že znotraj države. Ruski konvoj tankov je približno 25 kilometrov od glavnega mesta Kijev, kar je približno pet kilometrov dlje kot v nedeljo. 

21.30 EU je na seznam sankcij zaradi ruske invazije na Ukrajino danes dodal več posameznikov iz ožjega kroga ruskega predsednika Vladimirja Putina. Na njem sta med drugim prvi mož ruskega energetskega velikana Rosneft, Igor Sečin, in izvršni direktor naftne družbe Transneft, Nikolaj Tokarev, pa tudi tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. EU je tako na seznam danes dodala skupno 26 oseb in en pravni subjekt, za katere veljajo omejevalni ukrepi v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko celovitost, suverenost in neodvisnost Ukrajine, so še navedli v sporočilu Sveta. Zanje velja zamrznitev vseh sredstev, ki jih imajo v EU, in omejitev potovanj znotraj unije.

21.10 Predsednik vlade Janez Janša je v Odmevih ocenil, da Putin vojne ne more več dobiti.

20.45 Znane podrobnosti mirovnega sestanka: »Delegaciji se vračata v svoji prestolnici na posvetovanja in sta se pogovarjali o možnosti, da bi se kmalu sešli na drugem krogu pogajanj,« je dejal ukrajinski pogajalec Mihail Podoljak. »Dogovorili smo se, da bomo nadaljevali pogajanja,« je dejal tudi vodja ruske delegacije Vladimir Medinski.

20.38 Britansko-nizozemski energetski velikan Royal Dutch Shell bo prodal svoj delež v skupnem podjetju z ruskim plinskim gigantom Gazprom, zadolženim za projekt plinovoda Severni tok 2 med Nemčijo in Rusijo. Za to se je odločil zaradi ruske invazije, so danes prek londonske borze sporočili iz koncerna.

20.10 Iz Finske, neuvrščene, a članice Evropske unije, so sporočili, da so sprejeli zgodovinsko odločitev o pošiljanju orožja v Ukrajino. Številnim državam, ki so se odločile tja poslati vojaško pomoč, se je pridružila še Italija.

19.50 Ruska nogometna zveza je izključitev ruskih nogometašev s svetovnega prvenstva in izključitev ruskih nogometnih ekip z vseh mednarodnih tekmovanj označila kot »diskriminatorno«, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

»Izključitev ima očiten diskriminatorni značaj in škoduje velikemu številu športnikov, trenerjev, zaposlenih v klubih in reprezentancah ter, kar je najpomembneje, milijonom ruskih in tujih navijačev, katerih interese morajo v prvi vrsti zaščititi mednarodne športne organizacije,« je ruska nogometna zveza zapisala v izjavi.

19.15 Ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov je pozval ruske vojake, ki se borijo v Ukrajini, naj prostovoljno odložijo orožje in bodo prejeli popolno amnestijo in denarno odškodnino.

18.45 Fifa in Uefa prepovedali nastope Rusom na vseh tekmovanjih.

18.10 ZDA so danes razširile sankcije proti Rusiji zaradi napada na Ukrajino s popolno prekinitvijo vseh ameriških transakcij z rusko centralno banko, nacionalnim premoženjskim skladom in ministrstvom za finance.

Rusija naj bi imela 630 milijard ameriških dolarjev rezerv za vojno in ZDA želijo zagotoviti, da denarja ne bo uporabila. Ruski rubelj je danes zdrsnil za več kot 20 odstotkov, na 83 rubljev za ameriški dolar, ruska centralna banka pa je ključno obrestno mero zvišala z 9,5 odstotka na 20.

Iz Rusije medtem že poročajo o dolgih vrstah ljudi pred bankami, ki želijo priti do svojega denarja, podobno pa se dogaja tudi v ruskih bankah v drugih državah sveta. Moskovsko borzo so zaradi pričakovanega upadanja vrednosti delnic danes zaprli.

18.00 Okoli 18.40 po lokalnem času se je vzhodno od Kijeva slišalo nekaj eksplozij. Spremljale so jih sirene, ki so se oglasile v mestu.

17.45 Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je povedal, da je podpisal vlogo za vstop države v Evropsko unijo, poroča Reuters.

17.34 Rusija se je na začetku posebnega zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku znašla pod silovitim diplomatskim udarom mednarodne skupnosti. Predsednik GS ZN Abdula Šahid je takoj na začetku poudaril, da ruski napad na Ukrajino predstavlja kršitev ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine ter kršitev Ustanovne listine ZN.

Ukrajinski veleposlanik Sergij Kislica je ZN pozval, naj rešijo Ukrajino in demokracijo, med drugim pa Putinu dejal, da ne potrebuje jedrskega orožja, če želi izvršiti samomor. 

Za Kislico je sledil odgovor ruskega veleposlanika Vasilija Nebenzije, ki se je čudil ogromnemu obsegu laži, ki da se širijo proti Rusiji. Nadaljeval je z napadi na Ukrajino, ki naj se ne bi hotela pogajati, naj ne bi spoštovala sporazumnih dogovorov in naj bi povzročala hudo trpljenje prebivalcem regije Donbas, za kar da se svet ne zanima.

Ruski napad na Ukrajino je upravičil z zaščito prebivalcev Donbasa, ki da trpijo pod bombardiranjem Ukrajincev. Napadel je tudi vse države, ki Ukrajino podpirajo z orožjem in drugače. Nebenzija je zatrdil, da »posebna vojaška operacija« ni namenjena zavzetju Ukrajine ampak le zaščiti prebivalcev Donbasa pred genocidom Ukrajine in očiščenju države nacistov. 

17.30 Mirovna pogajanja med Rusijo in Ukrajino v Belorusiji, v eni od rezidenc beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka, so se po petih urah in pol končala.

17.12 Madžarska ne bo poslala niti vojske niti orožja v Ukrajino, prav tako pa ne bo dovolila prevoza ubojnega orožja prek svojega ozemlja, da bi s tem ostala varna, je danes dejal madžarski zunanji minister Peter Szijjarto. Kot je navedel, Madžarska ne želi biti vpletena v vojno v sosednji Ukrajini.

Madžarska je privolila v to, da Evropska unija dostavi orožje Ukrajini, vendar pri tem ne bo dovolila, da bi smrtonosno orožje potovalo čez njeno ozemlje, je dejal Szijjarto v Prištini po srečanju s kosovsko zunanjo ministrico Doniko Gervalla Schwarz.

»Razlog za to odločitev je, da bi takšne pošiljke lahko postale tarča sovražnih vojaških akcij,« je pojasnil Szijjarto in izpostavil, da je treba zagotoviti varnost Madžarske, da se ne bo vpletla v vojno v sosednji Ukrajini. 

16.50 Iz hekerske skupine Anonymous so dopoldne sporočili, da so napadli informacijski sistem beloruskih železnic in da bodo ustavili vse vlake v državi. »Dokler ruska vojska ne zapusti Ukrajine, vlaki v Belorusiji ne bodo delovali,« so zapisali pri Anonymousu.

16.40 Izvršni odbor Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok) je danes »ob upoštevanju izjemno hude kršitve olimpijskega premirja in drugih kršitev olimpijske listine na strani ruske vlade v preteklosti« ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu odvzel zlati olimpijski red, najvišje priznanje Mednarodnega olimpijskega komiteja.

16.30 Tradicionalno nevtralna Švica bo proti Rusiji uvedla enake sankcije, kot jih je Evropska unija, tudi proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, in zamrznila premoženje, je danes švicarski predsednik Ignazio Cassis sporočil odločitev vlade.

Rusija sicer ni pomemben gospodarski partner Švice, so pa švicarske banke pomembne za Ruse. Po podatkih švicarske centralne banke, ki jih navaja dpa, je bilo lani na računih v švicarskih bankah za 15 milijard frankov (14,5 milijarde evrov) ruskega denarja.

Poleg tega v Švici živi nekaj ruskih oligarhov, med njimi Putinov prijatelj Genadij Timčenko, ki imajo v švicarskih podjetjih tudi poslovne interese.

16.05 V drugem največjem ukrajinskem mestu Harkov je danes ponovno prišlo do silovitih spopadov. Umrlo naj bi 11 oseb, več sto pa je ranjenih. Rusija zavrača odgovornost za žrtve in trdi, da so ukrajinski nacionalisti sami obstreljevali mesta, ki so jih obkrožale ruske enote, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

15.15 Rusija je za 36 držav zaprla svoj zračni prostor, je sporočila ruska agencija za letalski promet Rosaviacija. S tem se je odzvala na odločitev teh držav, da zaradi ruske invazije za ruska letala zaprejo svoj zračni prostor. Med njimi je tudi Slovenija.

14.45: ZDA bodo dovolile odhod nenujnemu osebju z ameriškega veleposlaništva v Moskvi. Začasno tudi ustavljajo delovanje svojega veleposlaništva v Belorusiji. »Nobena prednostna naloga za nas ni pomembnejša od varnosti in zaščite državljanov ZDA, kar velja tudi za naše vladno osebje in njihove družinske člane, ki služijo po vsem svetu,« je v izjavi sporočil državni sekretar Antony Blinken. 

14.30: EU je danes izrazil zaskrbljenost po odločitvi Belorusije, da bi lahko namestila jedrsko orožje na svojem ozemlju. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je odločitev na nedeljskem referendumu, ki odpira pot namestitvi jedrskega orožja v Belorusiji, danes označil za zelo nevarno.

»Vemo, kaj pomeni za Belorusijo, da bo jedrska. To pomeni, da bo Rusija v Belorusijo namestila jedrsko orožje in to je zelo nevarna pot,« je pred začetkom neformalnega virtualnega zasedanja obrambnih ministrov EU v Bruslju dejal Borrell. Pri tem je podvomil o poštenosti nedeljskega referenduma v Belorusiji in ga označil za »lažni referendum«.

14.03: Nemški nogometni drugoligaš Schalke 04 je danes objavil, da je zaradi ruske invazije na Ukrajino po 15 letih predčasno končal sponzorsko sodelovanje z ruskim energetskim velikanom Gazpromom. Enako potezo je pričakovati tudi od Evropske nogometne zveze (Uefa), ki jo vodi Slovenec Aleksander Čeferin.

13.45: Francoska tiskovna agencija AFP poroča, da se je oglasil tudi tajkun Oleg Deripaska. Dejal je, da, je prišel čas, da se »državni kapitalizem konča«, in se zavzel za politične spremembe, potem ko je Zahod zaostril sankcije proti ruskemu gospodarstvu.

13.21: Kot poročajo nekateri tuji mediji se je v mirovna pogajanja vključil tudi ruski milijarder Roman Abramovič. Zaradi tesnih vezi s Putinom je sicer te dni uradno predal lastništvo nogometnega kluba Chelsea dobrodelni organizaciji. Abramovič naj bi celo odpotoval v Belorusijo in si tam prizadeval za mirno rešitev konflikta.

Abramovič naj bi se v posredovanje vključil na prošnjo ukrajinskega filmskega producenta Aleksandra Rodnjanskija. »Lahko potrdim, da je ukrajinska stran poskušala najti nekoga v Rusiji, ki jim lahko pomaga pri iskanju mirnih rešitev,« je dejal Rodnjanski in ocenil, da ima Abramovič omejen vpliv. »Je pa edini, ki se je odzval in se odločil poskusiti pomagati,« je dodal.

13.08: Na poziv Zelenskega, naj Ukrajino sprejmejo EU, je predsednik Evropskega sveta Charles Michel odgovoril, da se nekatere od 27 članic ne strinjajo s hitro širitvijo.

12.59: V EU narašča nezadovoljstvo zaradi Švice, ki se doslej ni pridružila sankcijam Zahoda proti Rusiji zaradi njenega napada na Ukrajino, pri čemer je kot razlog navajala svojo nevtralnost. Švicarski predsednik Ignazio Cassis je sicer v nedeljo prvič omenil možnost zamrznitve ruskega kapitala v Švici, morda bodo odločitev sprejeli še danes.

12.28: Kitajska je pozvala k deeskalaciji konflikta v Ukrajini, potem ko je ruski predsednik zvišal stopnjo pripravljenost sil za odvračanje z jedrskim orožjem. Obenem je Peking obsodil sankcije zahodnih zaveznic proti Rusiji, saj da te zgolj ovirajo iskanje rešitve konflikta.

Kitajska v zvezi s krizo previdno hodi po diplomatski vrvi, saj poskuša uravnotežiti svojo osnovno zunanjepolitično usmeritev, da je suverenost države nedotakljiva in da se drugi ne smejo vmešavati, s podporo tesni zaveznici Moskvi. Pozvala je, naj se upoštevajo razumne varnostne zahteve Rusije, in večkrat zavrnila obsodbo Putinovih dejanj ali uporabo izraza invazija.

12.24: Rusija je sposobna nadomestiti škodo, ki bo nastala zaradi zahodnih sankcij, so danes sporočili iz Kremlja. Ruski predsednik Putin bo sicer danes svoje delo posvetil gospodarskim vprašanjem in se srečal s ključnimi ministri, predsednico centralne banke in z direktorjem banke Sberbank.

»Zahodne sankcije so hude, vendar ima naša država potencial, da nadomesti škodo,« je povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Putin se bo po njegovih besedah sestal s premierjem Mihailom Mišustinom, finančnim ministrom Antonom Siluanovom, predsednico ruske centralne banke Elviro Nabjulino in z izvršnim direktorjem glavne ruske banke Sberbank.

Zahod, vključno z EU, je v odgovor na rusko invazijo še zaostril sankcije. Napovedal je izključitev nekaterih ruskih bank iz sistema Swift in prepoved transakcij z rusko centralno banko. Sankcije Zahoda so povzročile drastičen udarec ruskemu gospodarstvu. Rubelj je, preden je nekoliko okreval, v razmerju z dolarjem upadel za 30 odstotkov.

12.05: Zelenski je pozval Bruselj, naj Ukrajino po hitrem postopku sprejme v Evropsko unijo. »Hvaležni smo partnerjem, ki so ob nas. A naš cilj je biti enaki vsem Evropejcem. Prepričan sem, da to zaslužimo. Prepričan sem, da je to mogoče,« je dejal v nagovoru državljanom. 

11.30:  Svet Združenih narodov za človekove pravice je danes glasoval za nujno razpravo o ruski invaziji na Ukrajino. Razprava bo potekala v četrtek po treh dneh govorov ministrov iz več kot 140 držav, v torek naj bi na zasedanju govoril tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov.

10.50: Ruska stran pa je sporočila, da si želi doseči dogovor s Kijevom. »Vsak dan, ko se konflikt podaljšuje, umirajo ukrajinski državljani in vojaki. Pripravljeni smo doseči dogovor, vendar mora biti to v interesu obeh strani,« so navedli v Moskvi.

9.50: Ukrajinska delegacija je prispela na mirovna pogajanja v Belorusijo. Delegacijo vodi obrambni minister Oleksij Reznikov. Na pogajanjih naj bi zahtevali takojšnjo prekinitev ognja in umik ruskih vojakov z ukrajinskega ozemlja. Rusko delegacijo naj bi vodil nekdanji minister za kulturo in zdajšnji svetovalec Putina Vladimir Medinski, v delegaciji sta tudi namestnika ministra za obrambo in zunanje zadeve. Pogajanja naj bi se začela ob 12. uri po lokalnem času (ob 11. po srednjeevropskem).

9.16: V Kijevu se je medtem iztekla dvodnevna policijska ura, tako so se znova odprle živilske trgovine, v omejenem obsegu pa je stekel tudi javni potniški promet. Mestne oblasti so ljudi pozvale, naj se kljub temu zadržujejo doma. Svetovali so jim, naj dom zapustijo zgolj, če morajo v trgovino ali po zdravila. Policijska ura bo še naprej med 22. in 7. uro.

8.39: Generalštab ukrajinske vojske je davi sporočil, da je Rusija upočasnila ofenzivo. »Ruski okupatorji so zmanjšali tempo ofenzive, vendar še vedno poskušajo napredovati na posameznih območjih,« so zapisali. Rusijo so ob tem obtožili raketnih napadov na stanovanjske zgradbe v mestih Žitomir in Černigov. »Obenem so vsi poskusi ruskih napadalcev, da bi dosegli cilj vojaške operacije, propadli,« so dodali. »Nasprotnik je demoraliziran in trpi hude izgube.«

8.10: Ukrajina sodi v Evropsko unijo, je v nedeljskem pogovoru za spletni portal Euronews dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. EU in Ukrajina sodelujeta na številnih področjih, tako na primer poteka vključevanje ukrajinskega trga v evropski enotni trg, strani pa sodelujeta tudi na področju energetike. 

7.56: Beloruske oblasti so danes sporočile, da so pripravljene na načrtovane pogovore med Rusijo in Ukrajino, čeprav delegaciji še nista prispeli. Prizorišče za pogovore med Rusijo in Ukrajino v Belorusiji je pripravljeno in čakamo na delegaciji, je sporočilo belorusko zunanje ministrstvo.

7.26: ZDA so prvič doslej odobrile dostavo raket zemlja–zrak tipa stinger ukrajinski vojski. To bo prva dostava omenjenih raket iz ZDA, podobno pa so napovedale že tudi nekatere evropske države.

7.20: Ukrajinsko notranje ministrstvo je od začetka napada na Ukrajino poročalo o 352 smrtnih žrtvah med civilisti, od tega je 14 otrok. Po podatkih ministrstva je bilo v nedeljo zvečer ranjenih še 1.684 ljudi, med njimi je 116 otrok. Ukrajinska vojska je sporočila, da je ruska stran izgubila približno 4.500 vojakov in da so bili uničeni številni ruski helikopterji, tanki in druga vojaška vozila. Rusija je priznala, da so med boji v Ukrajini bile smrtne žrtve med ruskimi vojaki, a številke ni navedla.

7.02: Na severu Kijeva je ruska vojska ponoči poskušala zgraditi pontonski most za prečkanje reke Irpin, je na facebooku sporočil generalštab ukrajinske vojske. Med drugim je ruska vojska neuspešno poskušala zavzeti mesto Irpin tik pred Kijevom. Ruske čete so napredovale iz južnega ukrajinskega mesta Herson proti Mikolajvu.

Začetek mirovnih pogajanj

Ukrajinska in ruska delegacija sta se srečali v Pripjatu v Belorusiji. Kijev je pred pogovori zahteval takojšnjo prekinitev ognja in umik ruskih vojakov, Moskva pa je izrazila pripravljenost na dogovor.

V ukrajinski delegaciji so vodja poslanske skupine predsednikove stranke Služabnik naroda David Arahamija, obrambni minister Oleksi Reznikov, predsednikov svetovalec Mihajlo Podoljak in namestnik zunanjega ministra Mikola Točicki. Rusko delegacijo vodi svetovalec Kremlja Vladimir Medinski, ki je pred pogovori dejal, da si ruska stran želi doseči dogovor s Kijevom.

Razmere v Kijevu napete

Razmere v Kijevu so zelo napete, a ruske sile ga kljub nekaterim drugačnim trditvam niso povsem obkolile, je v nedeljo zvečer zatrdil župan ukrajinske prestolnice Vitalij Kličko. Ukrajinska vojska se krčevito upira in ruska stran je utrpela številne žrtve, Rusi pa naj bi zasedli mesto Berdjansk.

Zaradi sankcij bo propadla ta banka, poslovalnice v Sloveniji že zaprte

V nedeljo zvečer se je v Kijevu znova sprožil zračni alarm. Ponekod v mestu je prišlo do izmenjave strelov, je sporočil Kličko. V milijonskem mestu sicer od 17. do 7. ure po krajevnem času velja policijska ura. Župan je prebivalce pozval, naj se v mesto odpravijo le ob dovoljenem času in le, če je to nujno potrebno, na primer v trgovino ali lekarno. Prosil jih je še, naj pomagajo starejšim in samskim.

Premier Janša: Če Ukrajina pade, potem bo naslednja Moldavija

V ruske roke pa je v nedeljo padlo pristaniško mesto Berdjansk, ki leži na jugovzhodu Ukrajine, je na facebooku objavil vršilec dolžnosti župana Oleksandr Svidlo. Kot je dodal, so jih ruski vojaki obvestili, da so vse upravne stavbe pod njihovim nadzorom. V Berdjansku, kjer živi okoli 100.000 ljudi, je tudi pomorsko vojaško oporišče, še poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Satelitski posnetki obleganja Ukrajine. FOTO: Satellite Image ©2022 Maxar Tec, Via Reuters

Se bo vmešala Belorusija?

Tuje agencije poročajo tudi o namigih, da bi se lahko Belorusija že v ponedeljek uradno vpletla v vojno v Ukrajini. Beloruski volivci so se sicer na nedeljskem referendumu o ustavnih reformah odločili, da ima lahko njihova država jedrsko orožje in rusko vojsko na svojem ozemlju, obenem pa so 67-letnemu predsedniku Aleksandru Lukašenku omogočili predsedniški mandat vse do leta 2035.

Lukašenko je ruskemu predsedniku Putinu dovolil, da so ruske enote napadle Ukrajino z ozemlja Belorusije, ki je jedrsko orožje po razpadu Sovjetske zveze predala Rusiji. Ta bo lahko po novem jedrske rakete spet namestila v Belorusiji, to pomeni bliže Evropi.

Ukrajinski vojaki na železniški postaji v Kijevu. FOTO: Umit Bektas, Reuters

Britanski Daily Mail medtem poroča, da naj bi Lukašenko odobril napotitev posebnih enot beloruske vojske v Ukrajino na pomoč Rusom, ki oblegajo prestolnico Kijev. Lukašenko je v nedeljo za ruske medije izjavil, da zahodne sankcije silijo Rusijo v tretjo svetovno vojno.

Udeležba Belorusije bi pomenila veliko širitev spopada in morda tudi znak, da Rusiji v Ukrajini ne gre vse po načrtih. Daily Mail prav tako poroča, da je Putin v napad na Kijev z namenom umora Zelenskega poslal 400 plačancev iz organizacije Wagner Group, ki so prispeli v Rusijo iz Afrike pred petimi tedni. Organizacijo vodi oligarh Jevgenij Prigožin, ki je tesni Putinov zaveznik. Poleg Zelenskega naj bi bilo na seznamu za likvidacijo še 23 drugih članov ukrajinskih oblasti.

Ste videli, kako je dedek nadrl Putinove vojake? »Tudi jaz sem Rus, kaj sploh delate tu« (VIDEO)