NI VEČ TAJNA
Razrešili skrivnost velikih kamnitih glav
Na otoku so imeli kipi izjemno vlogo. Starodavna civilizacija propadla zaradi vojn.
Odpri galerijo
HANGA ROA – Znanstveniki so prepričani, da so končno odkrili skrivnost velikanskih kamnitih glav na Velikonočnem otoku. Po najnovejši razlagi naj bi bile znamenja za vire pitne vode. Številni strokovnjaki so zaman poskušali ugotoviti, zakaj so pripadniki izumrle civilizacije postavljali te velikanske kamnite skulpture na različnih koncih otoka.
Vse kaže, da je bilo večtisočglavo ljudstvo odvisno od obalnih sladkovodnih virov. Ekipa strokovnjakov univerz Binghampton in New York je merila slanost obalnih voda okoli otoka Rapa Nui (Velikonočni otok) in ugotovila, da je koncentracija soli ob obali, kjer stojijo kipi, tako nizka, da jo lahko ljudje varno pijejo.
»Zdaj, ko vemo, kje je pitna voda, je lokacija teh kipov dobila pomen: stojijo tam, kjer je dostopna pitna voda,« je navdušen profesor antropologije Carl Lipo. Še več, prvi evropski obiskovalci so poročali, da je bilo videti, da domačini preprosto pijejo morsko vodo. Človeško telo ni sposobno uživati preslane vode, kar le še potrjuje teorijo, da so ob kipih podzemni viri sladke vode. »Ta podatek osvetljuje razmere, v katerih se je razvijala civilizacija.«
Kipi Moai so človeških postav, izdelani pa so bili med letoma 1250 in 1500 našega štetja. Vsi imajo velike glave, skupno pa jih je na otoku 887, povprečno so visoki štiri metre. Še danes ne vemo, kako so jih prenašali in nameščali. Otok so leta 1722 odkrili nizozemski raziskovalci, ki so poskušali ugotoviti, kaj je povzročilo propad nekoč veličastne civilizacije sredi Tihega oceana.
Najverjetneje so se spopadli med sabo za omejene vire na otoku, še posebno pomembna je bila pitna voda. Vulkanska prst tam hitro vpije dež, zato ni potokov ali rek. Voda teče proti dnu in se na obali izlije v ocean.
Vse kaže, da je bilo večtisočglavo ljudstvo odvisno od obalnih sladkovodnih virov. Ekipa strokovnjakov univerz Binghampton in New York je merila slanost obalnih voda okoli otoka Rapa Nui (Velikonočni otok) in ugotovila, da je koncentracija soli ob obali, kjer stojijo kipi, tako nizka, da jo lahko ljudje varno pijejo.
»Zdaj, ko vemo, kje je pitna voda, je lokacija teh kipov dobila pomen: stojijo tam, kjer je dostopna pitna voda,« je navdušen profesor antropologije Carl Lipo. Še več, prvi evropski obiskovalci so poročali, da je bilo videti, da domačini preprosto pijejo morsko vodo. Človeško telo ni sposobno uživati preslane vode, kar le še potrjuje teorijo, da so ob kipih podzemni viri sladke vode. »Ta podatek osvetljuje razmere, v katerih se je razvijala civilizacija.«
887
kipov je razpršenih po Velikonočnem otoku.
kipov je razpršenih po Velikonočnem otoku.
Kipi Moai so človeških postav, izdelani pa so bili med letoma 1250 in 1500 našega štetja. Vsi imajo velike glave, skupno pa jih je na otoku 887, povprečno so visoki štiri metre. Še danes ne vemo, kako so jih prenašali in nameščali. Otok so leta 1722 odkrili nizozemski raziskovalci, ki so poskušali ugotoviti, kaj je povzročilo propad nekoč veličastne civilizacije sredi Tihega oceana.
Najverjetneje so se spopadli med sabo za omejene vire na otoku, še posebno pomembna je bila pitna voda. Vulkanska prst tam hitro vpije dež, zato ni potokov ali rek. Voda teče proti dnu in se na obali izlije v ocean.