Riba salpa kot nevarna droga: v njej snov, ki napade živčni sistem
V Jadranskem morju pogosto naletimo na salpo, manjšo ribo z zlatkastimi črtami vzdolž telesa, ki velikokrat pristane tudi na trnku ali harpuni ribičev. Toda previdnost pri uživanju omenjene ribe ni odveč, da se slastni obrok ne spremeni v večdnevno haluciniranje in konča celo v bolnišnici.
V na pogled neškodljivi salpi se namreč skrivajo psihedelične snovi, katerih učinke so poznali že stari Rimljani. Nekatere ribe so namreč uporabljali med obredi, saj so zaradi njih halucinirali. Podobno kot so stoletja pozneje imeli privide uživalci mamila LSD. A čeprav so ljudje to psihedelično skrivnost rib odkrili že pred tisočletji, salpa še danes bega znanstvenike, ki ne morejo dognati, čemu omami le nekatere. Domnevajo, da so psihoaktivni le nekateri deli, verjetno glava in drobovje.
Ob Sredozemskem morju so zabeležili več primerov zastrupitev s salpo.
Prvi dokumentiran primer neželenih posledic uživanja salp sega v Marseille v Franciji v leto 1982, ko si je neka družina privoščila to ribo na žaru, a ni odstranila njenega drobovja. Halucinirali so tri dni. Znan je tudi primer pred 29 leti, ko je turist v Franciji po salpi, ki si jo je naročil v restavraciji, trpel zaradi zamegljenega vida, slabosti in bolečin v mišicah, čemur so sledile še halucinacije, na koncu je pristal v bolnišnici. Leta 2002 pa so 90-letnega možakarja v Saint Tropezu na Azurni obali zaradi zaužite salpe mučili prividi in prisluhi o kričečih ljudeh in vreščečih ptic. Nočne more so se polegle po šele nekaj dneh.
Psihoaktivna snov lahko povzroči motnje v živčnem sistemu, največ te snovi pa naj bi bilo v ribah v jesenskih mesecih.
