Ribe so, kupcev pa ni

SPLIT – »Prodaja ne gre. Samo modre ribe imamo, sardele, inčune, lokarde, pred pol ure smo jih dobili. Pa nič. Morda zaradi vročine. Vsi ves čas sprašujejo, kje so inčuni, kdaj bodo ... No, zdaj so, vse fino sveže, a nikjer nikogar,« tarnajo prodajalci rib v Splitu, na peškariji. Nikakor ne morejo zlesti na zeleno vejo. Ribe se pač ne prodajajo, in to v mestu, v katerem mrgoli turistov. Stojnice z ribami so ves čas polne ulova. »Do enajstih nisem prodal nič. Ne vem, v čem je problem. Nekaj vzamejo restavracije, a velikega povpraševanja ni. Vsako leto je slabše,« dodajajo. Pred desetimi, dvajsetimi leti je bilo popolnoma drugače, pravijo, danes je v mestu, polnem tujih turistov, nemogoče prodati dva zabojčka rib, nekoč so ljudje kupovali več, zlasti med poletno sezono.


Poleg že omenjenih je mogoče kupiti tudi mole pa liste in evropske jastoge, enega teh so ujeli pri Lastovu, stane 350 kun (48 evrov) za kilogram. Občasno so na prodaj tudi prave poslastice, denimo bodika in kovač; večino poberejo restavracije, a jih je dovolj tudi za druge.


Prodajalci pravijo, da je še vedno največja težava pomanjkanje parkirišč pa seveda slaba kultura potrošnje ter uživanja rib prebivalcev Splita. »Vsi prodajalci se strinjamo v enem: za naše ljudi je vse predrago.« Gospa Ana, ki jo poznajo vsi, ki ribe prodajajo in kupujejo, se še dobro spominja časov, ko so se ribe izvrstno prodajale. Cena, pravi, se od tistikrat ni pretirano spremenila, deset kun gor ali dol, so se pa spremenile navade ljudi. »Cene sem že spustila, manjše orade prodajam po 50 kun, sicer so 60. Nimam komu prodati, dobro bo, če mi bo uspelo prodati en zabojček. Vse je odvisno od dneva, trenutka. Slabše je kot pred desetletjem. To zdaj ni ničemur podobno,« pravi in še, da tujci, če že pridejo, vzamejo eno ribico, za pokušino, in to je to.