Rimski čevelj po stoletjih našli v norveškem ledu
Zaradi segrevanja podnebja in umikanja ledenikov arheologi odkrivajo na tisoče predmetov, ki se nenadoma pokažejo iz globoke zmrzali. »Pogosto so videti, kot da so se izgubili včeraj, a mnogi so stari na tisoče let,« pravi dr. Lars Holger Pilø, sovodja projekta Skrivnosti norveškega ledu. Ti predmeti omogočajo edinstven vpogled v človeško dejavnost v gorah v preteklosti, od sprememb v tehnologiji puščic do širših vzorcev trgovine in potovanja po pokrajini.
Zaradi segrevanja podnebja in umikanja ledenikov arheologi odkrivajo na tisoče predmetov.
Raziskovalce je leta 1991 razveselilo odkritje ledenega moža Ötzija, ledene mumije, ki je bila tisoče let ukleščena v ledeniku v Italiji. Katharina Hersel iz arheološkega muzeja Južne Tirolske, kjer je Ötzi danes shranjen, pravi, da je njegovo izjemno dobro ohranjeno stanje posledica skoraj neverjetne serije naključij: »Umrl je na zelo visokem in oddaljenem gorskem prelazu, takoj po smrti je bil podvržen liofilizaciji, bil je prekrit s snegom ali ledom, ki sta ga ščitila pred mrhovinarji, in kar je ključnega pomena, bil je zaščiten v skalnati kotanji, ki je preprečila, da bi ga premikajoči se ledenik odnesel navzdol.«
Čevelj iz tretjega stoletja
Na območju Innlandeta, kjer se umika osem ledenikov, so norveški arheologi našli 4500 artefaktov. Norvežanu Holgerju Piløuju pa je najljubši čevelj, ki je bil odkrit leta 2019 na ledu v gorskem prelazu na območju Innlandeta. Najdeni čevelj izvira iz tretjega stoletja našega štetja. »Zares očarljiv je njegov dizajn, ki kaže jasen vpliv sodobne rimske obutve,« pravi Pilø o najdbi, ki je po obliki in materialih enaka čevljem iz rimske utrdbe v Vindolandi v Angliji: »To te prisili, da razmisliš, kako je čevelj v rimskem slogu končal na ledu na Norveškem.«
Med artefakti, ki so bili zamrznjeni stoletja oziroma tisočletja, je zanimiv tudi 40 krat 30 centimetrov velik obroč brina in zvitih brezovih korenin. Verjetno gre za krpljo za konje, ki je pomagala prečkati ledenik. Krplja je zelo podobna obutvi, ki je bila razvita v 18. stoletju, vendar je najdena verjetno precej starejša, verjetno iz vikinške dobe ali srednjeveškega obdobja.
Umikanje ledenikov razkriva tudi mlajše artefakte, kot so ostanki predmetov in trupel iz tako imenovane bele vojne, ki je med prvo svetovno vojno divjala v visokih gorah italijanskih Alp. Zadnja dva odkrita vojaka so našli drug ob drugem na ledeniku Presena, stara sta bila komaj 16 in 18 let, ko sta se odpravila v boj na italijansko fronto in so ju soborci pokopali v razpoki.
