ODLOČITEV LOKALNIH OBLASTI
Robinson Crusoe mora oditi
Tri desetletja je živel sam na otočku in skrbel zanj.
Odpri galerijo
Po 32 letih mora zapustiti ljubi Budelli. FOTO: Twitter
Več kot tri desetletja je živel v samoti in miru, kakor Robinson Crusoe, kot so ga poimenovali Italijani, a njegova idila se bo zdaj morala končati. Mauro Morandi, ki je usodnega leta povsem po naključju stopil na Budelli in si tam ustvaril dom, mora po posredovanju oblasti zapustiti otoček, ki je sicer v varstvu narodnega parka Magdalena.
Bilo je daljnega 1989., ko se je s svojim katamaranom iz domovine namenil čez Tihi ocean, a se mu je zapletlo že blizu Sardinije. Rešil ga je otoček, ki je znan po rožnati mivki, tamkajšnji oskrbnik pa se je v tistem času pripravljal na upokojitev: Morandiju se je ponudila življenjska priložnost in kot nov oskrbnik otoka je zaživel v pravi pustolovščini. Dom si je ustvaril v hiši iz druge svetovne vojne, v nekdanjem oporišču, in se zlil s tamkajšnjo naravo; spoznal je vsako žival in rastlino na otočku, domač mu je bil vsak kamen. Leta 2016 pa so oblasti iz narodnega parka, tako pravi, sklenile obračunati z njim: obtožile so ga, da je na hiši, ki naj bi bila pod spomeniškim varstvom, brez ustreznih dovoljenj opravil obnovitvena dela, in mu ukazali izselitev. Po petih letih bojev z mlini na veter se je Morandi, ki jih zdaj šteje 81, vdal, vrnil se bo v civilizacijo: a ne več v vrvež rodne Modene, temveč na bližnjo Magdaleno. »Tam sem najel stanovanje na obrobju največjega mesta, tako da bom še vedno v bližini morja. Še naprej bom živel kot samotar, moje življenje se ne bo bistveno spremenilo. Upam samo, da bodo Budelli še naprej varovali, tako kot sem ga jaz vsa ta leta,« pove Morandi.
Na otočku je bil tudi turistični vodnik obiskovalcem, ki so tu in tam pripluli s sosednjih, večjih otokov na izlet. Skrbel je za okolje in nedotaknjenost čarobnih plaž; po zakonodaji, ki jo je Morandi dosledno spoštoval, je namreč kopanje na otočku prepovedano, tako tudi sprehajanje po rožnati mivki in zadrževanje na Budelliju po sončnem zahodu in pred vzhodom. Dovoljen je zgolj ogled otoka po označenih poteh, prav po Morandijevi zaslugi pa ta vseskozi ostaja neomadeževan. Številni okoljevarstveniki se zdaj bojijo, da bodo oblasti po njegovem odhodu otoček odprle za turizem in da bo pohlep pogoltnil ta naravni biser.
Po njegovi zaslugi je še vedno neokrnjen. FOTO: Twitter
Bilo je daljnega 1989., ko se je s svojim katamaranom iz domovine namenil čez Tihi ocean, a se mu je zapletlo že blizu Sardinije. Rešil ga je otoček, ki je znan po rožnati mivki, tamkajšnji oskrbnik pa se je v tistem času pripravljal na upokojitev: Morandiju se je ponudila življenjska priložnost in kot nov oskrbnik otoka je zaživel v pravi pustolovščini. Dom si je ustvaril v hiši iz druge svetovne vojne, v nekdanjem oporišču, in se zlil s tamkajšnjo naravo; spoznal je vsako žival in rastlino na otočku, domač mu je bil vsak kamen. Leta 2016 pa so oblasti iz narodnega parka, tako pravi, sklenile obračunati z njim: obtožile so ga, da je na hiši, ki naj bi bila pod spomeniškim varstvom, brez ustreznih dovoljenj opravil obnovitvena dela, in mu ukazali izselitev. Po petih letih bojev z mlini na veter se je Morandi, ki jih zdaj šteje 81, vdal, vrnil se bo v civilizacijo: a ne več v vrvež rodne Modene, temveč na bližnjo Magdaleno. »Tam sem najel stanovanje na obrobju največjega mesta, tako da bom še vedno v bližini morja. Še naprej bom živel kot samotar, moje življenje se ne bo bistveno spremenilo. Upam samo, da bodo Budelli še naprej varovali, tako kot sem ga jaz vsa ta leta,« pove Morandi.
1989. se mu je pokvaril katamaran in rešil ga je Budelli.
Na otočku je bil tudi turistični vodnik obiskovalcem, ki so tu in tam pripluli s sosednjih, večjih otokov na izlet. Skrbel je za okolje in nedotaknjenost čarobnih plaž; po zakonodaji, ki jo je Morandi dosledno spoštoval, je namreč kopanje na otočku prepovedano, tako tudi sprehajanje po rožnati mivki in zadrževanje na Budelliju po sončnem zahodu in pred vzhodom. Dovoljen je zgolj ogled otoka po označenih poteh, prav po Morandijevi zaslugi pa ta vseskozi ostaja neomadeževan. Številni okoljevarstveniki se zdaj bojijo, da bodo oblasti po njegovem odhodu otoček odprle za turizem in da bo pohlep pogoltnil ta naravni biser.
