Najmlajši Zemljan v zgodovini: rodil se je pri 21 tednih

Danes je star 16 mesecev, ob njegovem rojstvu pa upanja, da bo preživel, tako rekoč ni bilo. Ne nazadnje je že dan po prihodu na svet umrla njegova sestrica dvojčica C'Asya, a mali Curtis je pokazal neverjetno moč in voljo, da preseže vsa pričakovanja.

Nosečnost je potekala brez zapletov, ko so se nenadoma pojavili popadki.

Michelle Butler se spominja povsem mirne nosečnosti brez zapletov; bila je zdrava, in čeprav je bila novica, da pod srcem nosi dva otroka, velik šok, razlogov za skrb ni bilo. Otroka bi morala prijokati na svet na začetku novembra lani, a so jo že 5. julija presenetili popadki. V strahu je pohitela v bolnišnico v Birminghamu v zvezni državi Alabama, kjer so ji pojasnili, da možnosti, da otroka preživita, tako rekoč ni, saj sta štela komaj 148 dni. C'Asya je umrla dan pozneje, Curtis pa se je na zdravljenje in bivanje v inkubatorju dobro odzival in je vsak dan pokazal napredek. Zdravil za srce in pljuča je potreboval čedalje manj, po treh mesecih pa so ga lahko že odklopili z ventilatorja. Čudežno preživetje dečka, ki se je izkazal za neverjetno žilavega in trmastega borca, je pritegnilo pozornost strokovnjakov in tudi Guinnessovih ocenjevalcev, ki so zdaj potrdili, da je Curtis najmlajši preživeli nedonošenček, in dečku podelili ustrezen certifikat.

A zasluži si veliko več kot le diplomo, saj je njegovo preživetje naravnost čudežno, poudarja neonatolog dr. Brian Sims, ki je bil navzoč tudi ob dečkovem rojstvu. »Njegovo telo se je odzvalo takoj, ko smo ga priklopili na kisik, stanje se je hitro izboljševalo iz dneva v dan in takoj nam je postalo jasno, da si želi preživeti. Tako majhnega, a močnega novorojenčka še nikoli nisem videl,« je ganjen zdravnik.

Curtis je od letošnje pomladi končno v domačem okolju, kljub temu pa je pred njim še veliko izzivov. Težave ima z uživanjem hrane, še vedno potrebuje dodatek kisika pri dihanju. A najpomembneje je, da je Curtis, njen četrti otrok, živahen in krepak, je zadovoljna Michelle, hvaležna številni ekipi v bolnišnici, ki je tako vdano skrbela za njenega sina in ji zagotavljala neprecenljivo oporo, ki jo je potrebovala vsak dan.