Poboj po raketiranju baze blizu Poljske, v bližini Kijeva ubit ugledni ameriški novinar
Ruske sile so davi izvedle več letalskih napadov na ukrajinsko vojaško oporišče v bližini Lvova na zahodu Ukrajine, so sporočili lokalni predstavniki. Medtem se v Kijevu pripravljajo na srdit spopad za ukrajinsko prestolnico, ki se ji Rusi vse bolj približujejo in ji grozi obkolitev. Vodja urada ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak je po navedbah AFP dejal, da je Kijev dejansko že »oblegan«, vojska in prostovoljci pa se pripravljajo, da bodo mesto branili od ulice do ulice. Kijevu se ruske sile približujejo s severa, z zahoda in s severovzhoda.
Ruska ofenziva v Ukrajini se je začela 24. februarja, spopadi ne pojenjajo niti 18 dni pozneje. Eksplozije odmevajo v številnih ukrajinskih mestih, prebivalci glavnega mesta Kijev poskušajo pobegniti. Predsedniki in uradniki velikih sil se vsak dan srečujejo in pogovarjajo, a rešitve za premirje še vedno ni.
Ruske sile so medtem izvedle letalski napad na Mednarodni center za mirovne in varnostne operacije pri Lvovu, je na svojem facebooku davi zapisal vodja regionalnih oblasti v Lvovu Maksim Kozicki. Kot je dodal, so na oporišče, ki leži okoli 40 kilometrov severozahodno od Lvova, izstrelili osem raket. Tarča napada je bilo davi tudi letališče mesta Ivano-Frankivsk na zahodu države. Kot je na facebooku objavil tamkajšnji župan Ruslan Marcinkiv, je šlo pri jutranjih eksplozijah »po prvih informacijah za napad na letališče«.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je pozno sinoči v video nagovoru sporočil, da Rusi ne morejo zavzeti Ukrajine. »Ruski napadalci nas ne morejo zavzeti. Nimajo moči, nimajo duha. Držijo se le nasilja, le terorja, le orožja. In tega imajo veliko,« je dejal.
Dogajanje spremljamo v živo
20.00 Rusija je sporočila, da ob udarcu sankcij, ki jih je po napadu na Ukrajino proti njej uvedel Zahod, računa na pomoč sosede Kitajske. To je prvič, da je Moskva potrdila, da bo pomoč iskala pri svoji strateški partnerici.
17.00 Rusko obrambno ministrstvo je medtem zatrdilo, da so v Javorivu »uničili 180 tujih plačancev in več kosov tujega orožja«. Po besedah tiskovnega predstavnika ruskega obrambnega ministrstva Igorja Konašenkova so v napadu uporabili pametne izstrelke dolgega dosega.
14.58 Poljski predsednik Andrzej Duda je danes dejal, da bi morebitna ruska uporaba kemičnega orožja v Ukrajini pomenila »spremembo igre«, pri čemer bi zveza Nato morala resno razmisliti o nadaljnjih korakih. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg možnosti, da bi Rusija uporabila takšno orožje, ne izključuje.
13.30 V Irpinu pri Kijevu je bil danes ubit ameriški novinar, dva dopisnika pa sta ranjena, poročajo tuje tiskovne agencije. Na nadzorni točki naj bi snemali ukrajinske begunce, nanje naj bi streljale ruske sile. Ameriški novinar Brent Renaud in njegov neimenovani sodelavec sta snemala na nadzorni točki, ko so ju presenetili streli. Kot poroča italijanska tiskovna agencija Ansa, je 51-letnega Renauda krogla zadela v vrat in je umrl na kraju, ranjenega kolega pa so odpeljali v bolnišnico. Renaud je bil sodelavec ameriškega časnika New York Times, od koder pa so sporočili, da ga v Ukrajino niso napotili oni. Sprva so iz Irpina poročali o enem ranjenem novinarju, pozneje pa je načelnik kijevske policije Andrij Nebitov na twitterju zapisal, da sta bila ranjena dva tuja novinarja. Oba so odpeljali v bolnišnico, njuna identiteta pa ni znana.
11.33 V današnjem ruskem letalskem napadu na ukrajinsko vojaško oporišče pri Lvovu blizu meje s Poljsko je bilo po zadnjih podatkih ubitih 35 ljudi. Kot je še sporočil tamkajšnji guverner Maksim Kozicki, je 134 ljudi ranjenih, navaja francoska tiskovna agencija AFP. V Mikolajivu pa naj bi v ruskem letalskem napadu danes umrlo devet ljudi.
Po navedbah agencije Reuters gre za oporišče Javoriv, ki leži manj kot 25 kilometrov od meje s Poljsko in je eden največjih vojaških poligonov v Ukrajini. Tam potekajo tudi vojaške vaje s članicami Nata.
10.31 Na dvodnevnem vrhu v Versaillesu, kjer je bila glavna tema ruska invazija na Ukrajino, so se voditelji držav članic EU zavezali, da si bodo prizadevali za krepitev varnosti, suverenosti, obrambnih zmogljivosti in da od leta 2027 ne bodo več odvisni od ruskih fosilnih goriv. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala, da bi morala Evropska unija do leta 2027 prenehati uporabljati ruska fosilna goriva in da bo Evropska komisija sredi maja predstavila načrt za postopno zmanjšanje odvisnosti od ruske energije. Napovedala je tudi predloge za rešitev problema dviga cen hrane.
Zmanjšanje odvisnosti od ruske energije je mogoče doseči z zamenjavo dobaviteljev, s preusmeritvijo na utekočinjeni zemeljski plin, pospešenim razvojem obnovljivih virov energije in z izboljšanjem povezljivosti energetskih omrežij v EU, je zapisano v deklaraciji. EU dobavlja 40 odstotkov zahtevane količine plina in približno 30 odstotkov zahtevane količine nafte iz Rusije.
Ameriški predsednik Joe Biden je pred tem sporočil, da ZDA že prepovedujejo uvoz ruske energije.
