V letalskem napadu na ukrajinsko mesto ubitih več deset ljudi (FOTO)
Današnji poudarki:
– V napadu na ukrajinsko mesto Černigiv več deset mrtvih.
– Na drugem krogu pogajanj sta Rusija in Ukrajina dosegli le dogovor o začasnih premirjih v primeru evakuacij civilistov.
– Zelenski: Če pade Ukrajina, bodo na vrsti pribaltske države.
– Rusi so po zavzetju Berdjanska ponoči zavzeli še pristaniško mesto Herson.
– Rusi nadaljujejo obstreljevanje Kijeva in Mariupola, ki še ostaja v ukrajinskih rokah, po poročanju Rusov pa je obkoljen.
– V obstreljevanju Harkova je v torek umrla tudi ukrajinska sodelavka Ovseja Marina Fenina.
– Za danes je napovedano nadaljevanje pogajanj med Rusijo in Ukrajino na meji z Belorusijo.
– Iz Ukrajine je v tednu dni zbežalo že več kot milijon ljudi.
– Lavrov miri glede uporabe jedrskega orožja. Obljubja, da ne bodo nasedli provokacijam.
V letalskem napadu na ukrajinsko mesto Černigiv je bilo danes ubitih najmanj 33 ljudi, so sporočile ukrajinske oblasti. Še 18 ljudi je ranjenih. Na videoposnetkih, objavljenih na spletu, je videti, kako gasilci gasijo stanovanjski blok. Del poslopja je uničen, dvorišče pa polno ruševin, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na današnji novinarski konferenci Zahod pozval, naj poveča vojaško pomoč Ukrajini. Ob tem je posvaril, da če pade Ukrajina, bodo na vrsti Estonija, Latvija in Litva, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Zavzel se je tudi za neposredne pogovore z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Dejal je še, da ne verjame, da se bo Putin ustavil, dokler ne doseže Berlina.
Osmi dan ruske invazije na Ukrajino se je danes na belorusko-poljski meji začel drugi krog pogovorov med delegacijama Rusije in Ukrajine za zagotovitev prekinitve ognja. Po končanem srečanju je sporočil, da pogovori večjih sadov niso obrodili. »Drugi krog pogajanj je končan. Žal rezultati, ki jih Ukrajina potrebuje, še niso doseženi. Dosegli pa smo rešitev za organizacijo humanitarnih koridorjev...« je na Twitterju pogajalec ukrajinske delegacije Mihajlo Podoljak. Delegaciji sta sklenili dogovor o začasnih premirjih v primeru evakuacij civilistov. Ukrajina sicer zahteva tudi takojšnjo prekinitev ognja in umik ruskih sil.
V pričakovanju pogajanj
Rusija po lastnih navedbah pričakuje, da se bo drugi krog pogajanj o prekinitvi ognja z delegacijo Ukrajine, ki bi po prvotnih napovedih moral potekati že v sredo zvečer, začel danes popoldne. Doslej se še ni začel, je pa ukrajinska delegacija sporočila, da je na poti in da želi doseči najmanj dogovor o vzpostavitvi humanitarnih koridorjev.
Potem ko je vodja ruskih pogajalcev Vladimir Medinski sporočil, da začetek pogovorov pričakuje okoli 13. ure po srednjeevropskem času, se ta še niso začela, je pa ukrajinska delegacija na twitterju sporočila, da so na poti s helikopterji. Svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak je ob tem objavil fotografijo, na kateri je v helikopterju skupaj s poslancem Davidom Arahamijo, vodja poslanske skupine predsednikove stranke Služabnik naroda.
Arahamija je na Facebooku sporočil, da je njihov cilj zagotoviti humanitarne konvoje, in sicer v času, ko so ruske enote napredovale prvi teden invazije na Ukrajino in zavzele prvo veliko mesto Herson.
»Na dnevnem redu bodo najmanj humanitarni koridorji. Več bo odvisno od okoliščin,« je zapisal in napovedal začetek pogajanj na belorusko-poljski meji čez dve uri, torej okoli 15. ure po srednjeevropskem času. Sprva je bil drugi krog pogajanj delegacij Moskve in Kijeva, na katerih naj bi govorili tudi o prekinitvi ognja v Ukrajini, predvidena za sredo zvečer. Ruska delegacija je nato že v sredo popoldne prispela na dogovorjeno lokacijo v Belorusiji in zdaj čaka na sogovornike z Kijeva. Ves čas pa je izražala prepričanje, da bo do pogajanj prišlo.
Medinski je dejal, da so na mizi trije dosjeji, ki se nanašajo na »vojaško-tehnični vidik, humanitarni ter mednarodni in tudi politični«. V sredo pa je nakazal, da se bodo pogovori osredotočili na vidike, potrebne za »prekinitev ognja«. Prvi krog pogajanj v ponedeljek zvečer sicer ni prinesel rezultatov, sta pa se strani načeloma dogovorili za drugi krog pogajanj. Ukrajina zahteva takojšnjo prekinitev ognja in umik ruskih sil.
Rusija svojih zahtev ni navedla, pravi pa, da želi »demilitarizirat»« in »denacificirati« svojo sosedo, s čimer namiguje, da želi kapitulacijo Ukrajine in konec sedanjih oblasti, ki jim očita spodbujanje domnevnega »genocida« nad rusko govorečim prebivalstvom.
Lavrov zahodu očita ustvarjanje panike z jedrsko vojno
Vsi vemo, da je lahko tretja svetovna vojna le jedrska vojna. A to vprašanje zdaj odpirajo zahodni, ne ruski politiki, je v pogovoru za domače in tuje medije danes izpostavil ruski zunanji minister Sergej Lavrov ter zahodu očital ustvarjanje panike in obsedenost z nevarnostjo jedrske vojne, ki naj bi jo začela Rusija. »Zagotavljam vam, da ne bomo dovolili nikakršnih provokacij, zaradi katerih bi lahko izgubili ravnotežje,« je v pogovoru, ki ga je v živo prenašala ruska televizija, dejal Lavrov. »A če bo zahod proti nam sprožil dejansko vojno, bi morali tisti, ki kujejo takšne načrte, razmisliti o tem, in po mojem mnenju o tem že razmišljajo.«
Strah pred morebitnim jedrskim konfliktom se je na zahodu okrepil, potem ko se je ruski predsednik Vladimir Putin pred dnevi odločil, da poviša pripravljenost jedrskih sil. A kot je danes pojasnil Lavrov, ima Rusija vojaško doktrino, ki natančno določa parametre in pogoje za uporabo jedrskega orožja. »Eskalacije zavoljo deeskalacije« ne bo, je zatrdil. Je pa res, da je jedrska vojna zdaj postala del diskurza, a za to je po njegovem prepričanju kriv izključno Zahod s svojim ustvarjanjem histerije. Še posebej ostro je Lavrov kritiziral ZDA, ki da si skušajo podjarmiti Evropo, kot sta si jo nekoč skušala Napoleon in Hitler.
Rusi zavzeli Herson
Ruske sile so prevzele nadzor v mestu Herson na jugu države. Pozno v sredo so prvotne navedbe Rusije potrdile tudi lokalne ukrajinske oblasti. Gre za prve večje mesto, ki so ga od začetka invazije pred tednom dni zavzeli Rusi. Ti obenem nadaljujejo napade tudi na nekatera druga mesta. Iz Kijeva poročajo o več močnih eksplozijah. »Ruski okupatorji so v vseh delih mesta in so zelo nevarni,« je pozno v sredo prek Telegrama sporočil vodja regionalne uprave Genadij Lahuta. Župan Hersona Igor Kolihajev je dejal, da so ruske enote vdrle v poslopje mestnih oblasti in uvedle nekatere omejitve, vključno z nočno prepovedjo gibanja.
Župan je ruske vojake po lastnih besedah pozval, naj ne streljajo civilistov, prebivalce mesta pa, naj upoštevajo pogoje, ki so jih postavile ruske sile. S tem naj bi med drugim omogočili, da bo »še naprej plapolala ukrajinska zastava. Nismo imeli orožja in nismo bili napadalni. Pokazali smo, da poskušamo zavarovati mesto in se soočiti s posledicami invazije,« je zapisal na facebooku. Dodal je, da imajo med drugim velike težave s pokopom umrlih, dostavo hrane in zdravil, pobiranjem smeti in odzivanjem na nesreče.
Ruska vojska je zavzetje pristaniškega Hersona, mesta s približno 290.000 prebivalci, ki leži na obrežju reke Dneper ob njenem izlivu v Črno morje, naznanila že v sredo zjutraj. Gre za strateško zelo pomembno mesto in zavzetje bi ruskim silam lahko močno olajšalo prodiranje v notranjost Ukrajine ter vzdolž obale proti Odesi. Hkrati nadzor nad Hersonom pomeni nadzor nad oskrbovalnimi potmi za ukrajinsko vojsko. Pred tem so ruski vojaki že zavzeli še eno pristaniško mesto, Berdjansk ob Azovskem morju.
Ruske sile silovito napadajo tudi Harkov, obenem pa so ponoči poročali o več novih eksplozijah v Kijevu. Ruske sile so zadele tudi radijski in televizijski center v mestu. Ta teden so ruske rakete zadele tudi televizijski stopl v Kijevu. Moskva je sporočila, da je bil to napad na ukrajinsko informacijsko vojskovanje. Ruska vojska naj bi zasedla tudi mesto Balaklija blizu mesta Harkov.
Mariupol obkoljen?
Ruska stran trdi, da so njene sile oziroma sile proruskih separatistov Mariupol že v celoti obkolile. Obrambno ministrstvo v Moskvi je civiliste pozvalo, naj po t. i. zelenem koridorju čim prej zapustijo mesto. Ta koridor sicer vodi proti vzhodu, v smeri območja, ki je pod nadzorom separatistov. Proruski uporniki so medtem zagrozili, da bodo sprožili usmerjene napade na mesto, če se ukrajinske sile tam ne bodo predale.
Zavzetje Mariupola naj bi Rusi videli kot ključen dosežek, saj bi z njim lahko povezali svoje sile na jugu in vzhodu Ukrajine. Ruske desantne sile naj bi že opazili tudi v Črnem morju, kako se s čolni približujejo pristaniški Odesi.
V obstreljevanju Harkova ubita tudi sodelavka Ovseja
V ruskem obstreljevanju ukrajinskega mesta Harkov je v torek umrla tudi ukrajinska sodelavka Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), so sporočili iz Ovseja. Ukrajinka Marina Fenina, ki je bila članica Ovsejeve opazovalne misije v Ukrajini, je bila ubita, medtem ko je skušala priskrbeti zaloge za svojo družino.
Zelenski: Ukrajinci preprečili zahrbtne načrte Rusije
»Ukrajinci so preprečili zahrbtne in sovražne načrte Rusije,« je v nočnem videonagovoru povedal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Svoje sodržavljane je označil za junake. »Mi smo narod, ki je sovražnikove načrte uničil v enem tednu. Načrti, ki so jih pisali več let: zahrbtni, polni sovraštva do naše države, naših ljudi,« je Zelenski povedal v videu, objavljenem na družbenem omrežju Telegram. Dodal je, da iskreno občuduje junaške prebivalce mest, ki so se uprli ruskim silam. Zatrdil je, da je ruska stran doslej izgubila skoraj 9000 vojakov.
Moskva je sicer v sredo prvič objavila natančno število ubitih ruskih vojakov. Umrlo jih je 498, še 1597 pa jih je bilo ranjenih. Ne ukrajinskih ne ruskih podatkov sicer ni mogoče neodvisno preveriti.
Pozivi k vzpostavitvi humanitarnega koridorja
Svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak je dejal, da Ukrajina potrebuje humanitarne koridorje, ki bi jih podpirale organizacije, kot je Ovse. »Vasi in mesta, kjer so nastanjene ruske enote postjajo prizorišča ropanja, kraj in umorov. Potrebujemo humanitarne koridorje - hrano, zdravila, reševalne službe, evakuacije.«
Teden dni po začetku ruske invazije predvideni nadaljnji pogovori med stranema
V bližini poljsko-beloruske meje v beloruski regiji Brest naj bi danes pogajalski ekipi Ukrajine in Rusije nadaljevali pogovore, ki sta jih začeli v ponedeljek. Rusija je po prvem krogu pogovorov, ki preboja ni prinesel, ofenzivo v Ukrajini še okrepila in napovedala, da jo bo nadaljevala, dokler ne bodo doseženi njeni cilji. Medinski je v sredo napovedal, da bodo govorili tudi o prekinitvi ognja in potrebi po humanitarnem koridorju, je poročala ruska tiskovna agencija Tass. Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba, ki sicer ne sodeluje na pogovorih, pa je dejal, da Kijev ne bo poslušal ruskih ultimatov.
Teden dni po začetku konflikta se bodo nadaljevali tudi mednarodni napori za rešitev krize. Svet ZN za človekove pravice se bo danes sestal na nujni razpravi o ruski invaziji v Ukrajino.
UNHCR: Število ukrajinskih beguncev preseglo milijon
Iz Ukrajine je zaradi ruske invazije v tednu dni zbežalo že več kot milijon ljudi, je ponoči sporočil prvi mož visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) Filippo Grandi. To je več kot dva odstotka od okoli 44 milijonov Ukrajincev. »V samo sedmih dneh smo bili priča eksodusu enega milijona beguncev iz Ukrajine v sosednje države,« je dejal Grandi in dodal, da »je za še veliko več milijonov v Ukrajini čas, da orožje potihne, da bo mogoče dostaviti življenjsko nujno humanitarno pomoč«.
Že do srede se je na Poljsko zateklo okoli pol milijona Ukrajincev, več kot 120.000 jih je bilo v Romuniji, kamor se zdaj, kot je povedal, odpravlja Grandi. Podobno je v Moldaviji in več drugih državah, vse bolj tudi v tistih, ki sicer ne mejijo na Ukrajino, kot sta Nemčija in Češka. V slednji jih je že okoli 20.000 in v sredo so tam v pričakovanju velikega begunskega vala razglasili izredne razmere.
Združeni narodi sicer pričakujejo, da bi lahko iz Ukrajine pred nasiljem zbežalo štiri milijone ljudi, morda pa še več. Milijoni Ukrajincev so medtem zbežali z domov, a ne tudi iz države, in so notranje razseljeni, njihov število pa je težko oceniti.
Nemčija bo Ukrajini dostavila 2700 protiletalskih raket
Nemško ministrstvo za gospodarstvo je odobrilo dobavo 2700 protiletalskih raket Ukrajini, poroča nemška tiskovna agencija dpa, ki se pri tem zaenkrat sklicuje na neimenovane vire z ministrstva. Gre za rakete tipa strela sovjetske izdelave iz vojaških zalog nekdanje Vzhodne Nemčije. Vlada kanclerja Olafa Scholza je v minulih dneh bistveno spremenila politiko glede izvoza orožja, pri kateri je Nemčija vztrajala leta in v skladu s katero doslej ni dobavljala orožja na območja, kjer divja vojna. V skladu s to politiko so v Berlinu tudi dolgo časa zavračali prošnje Kijeva za orožje, po začetku ruske invazije pred tednom dni pa so si premislili.
V soboto je sicer nemška vlada odobrila hitro dostavo tisoč kosov protitankovskega orožja ter 500 raket zemlja–zrak tipa stinger. Nemški kancler Olaf Scholz je ob tem poudaril, da predstavlja ruski napad na Ukrajino pomemben preobrat, saj da ogroža celotno povojno ureditev. Obenem se je Nemčija odločila za bistveno povečanje obrambnega proračuna.
Preberite tudi:
