Rusija se umika, zgradila bo svojo vesoljsko postajo
Pred dnevi je ruski predsednik Vladimir Putin s posebnim izvršnim ukazom zamenjal vodjo ruske vesoljske agencije Roskozmos Dimitrija Rogozina. Diplomirani novinar in ekonomist, ki je bil aktiven tudi v politiki, je bil izbran leta 2013. Svoj ostri značaj je pokazal že leto pozneje, ko je Rusija izvedla prvo agresijo na Ukrajino. Takrat je dejal, da bo Rusija izstopila iz programa Mednarodne vesoljske postaje in začela izgradnjo svoje.
Rogozin je podrobno spremljal tudi, kaj se dogaja na drugi strani luže, pri konkurenci, in več kot zadovoljen je bil, ko so Američani zamujali pri razvoju rakete, ki bi njihove astronavte vozila na Mednarodno vesoljsko postajo. Sarkastično je pripomnil, naj si raje omislijo trampolin. To si je zapomnil Elon Musk, in ko je njegova družba SpaceX v vesolje uspešno poslala svoje plovilo Crew Dragon, mu je odgovoril, da trampolin deluje. Nekaj let je nato v vesoljski bitki vladal relativni mir, potem ko je Rusija letos napadla Ukrajino, pa se je Rogozin spet oglasil in zagrozil, da bodo Rusi iz orbite spravili vesoljsko oporišče, ki da bo padlo na katero od azijskih mest.
Mednarodna vesoljska postaja je skupni projekt vesoljskih agencij ZDA, Rusije, Japonske, Kanade in Evropske unije.
Nato so Zahodu prepovedali uporabo njihovih raket, vesoljske agencije zunaj Rusije pa so z njimi končale sodelovanje pri tako rekoč vseh programih. Rogozin je šel celo tako daleč, da je grozil, da z Mednarodne vesoljske postaje Rusija na Zemljo ne bo pripeljala ameriškega astronavta Marka Vandeja Heija, kar se na srečo ni uresničilo. Se je pa znova zapletel z Elonom Muskom, ki mu je očital, da s sateliti Starlink smeti vesoljski prostor. Musk mu je vrnil tako, da je s pomočjo Starlinka Ukrajini omogočil dostop do svetovnega spleta.
Kot je razkril aktivist Viktor Navalni, je imel Dimitrij Rogozin pri Roskozmosu plačo 29,5 milijona rubljev oziroma 460.000 ameriških dolarjev na leto, kar je več kot zasluži prvi mož Nase Bill Nelson. Kaj bo počel zdaj, ko ga je na čelu agencije zamenjal Jurij Borisov, ni znano.
Borisov je sicer diplomant vojaške akademije, ki je nato študiral matematiko, računalništvo in kibernetiko. Služil je v sovjetski in ruski vojski, bil je pomočnik ministra za industrijo in trgovino, nato pomočnik premiera za oboroževalno in vesoljsko industrijo. V začetku leta 2020 je postal del kabineta Vladimirja Putina, med prvimi rečmi, ki jih je naredil kot vodja vesoljske agencije, pa je bila izjava, da se Rusija po letu 2028 umika iz programa Mednarodne vesoljske postaje in se posveča izgradnji lastne vesoljske postaje. Mednarodni partnerji, ki pri programu sodelujejo, so za načrte Rusije izvedeli iz medijev, zato zadeve niso mogli komentirati.
2013. je bil Rogozin izbran na čelo Roskozmosa.
Lastno vesoljsko postajo so sicer že začeli graditi tudi Kitajci. Pred dnevi so v orbito uspešno poslali drugega od treh modulov, zadnji naj bi prišel na vrsto oktobra, postaja pa naj bi bila končana naslednje leto. Trenutno je na njej prostora za tri astronavte, še enkrat toliko jih bo lahko poskuse v Zemljini orbiti izvajalo, ko bo postaja, ki so jo poimenovali Tjangong, končana. Krožila bo v nizki orbiti, med 340 in 420 kilometri nad površjem, kjer naj bi ostala deset let, po najbolj optimističnih izračunih celo 15.
