Skrb vzbujajoče vesti iz Černobila, Rusi uničili porodnišnico (VIDEO)
Spopadom v Ukrajini še ni videti konca. Ponoči so novi ruski letalski napadi znova zahtevali civilne žrtve.
V kraju Malin na širšem območju mesta Žitomir je bomba uničila sedem hiš, pri tem pa so umrli trije odrasli in dva otroka, je sporočila ukrajinska civilna zaščita. V Ohtirki pri Sumiju je umrl najmanj en človek, 14 jih je bilo ranjenih. Ruska vojska je po navedbah predstavnika tamkajšnjih oblasti Dmitra Šivickija dve uri obstreljevala civilno infrastrukturo. Navedb ni mogoče neodvisno potrditi, opozarja nemška tiskovna agencija dpa.
V bližini mesta Harkov sta umrla dva človeka, med njima sedemletnik, ko je po navedbah tamkajšnje civilne zaščite raketa zadela stanovanjsko stavbo. Od začetka ruske invazije je na območju Harkova po navedbah ukrajinskih oblasti umrlo 170 civilistov, od tega pet otrok. Rusija sicer vztraja, da njihove sile ne napadajo civilistov.
Po podatkih ukrajinske vojske je v preteklih dneh v Ukrajino prišlo okoli 14.500 ljudi, ki se želijo boriti proti ruski invaziji. Med njimi je 12.000 Ukrajincev, ki so bivali v tujini.
Kijev ob tem zatrjuje, da je v spopadih umrlo že več kot 12.000 ruskih vojakov. Moskva je število padlih pripadnikov svoje vojske objavila zgolj pred tednom dni, ko je sporočila, da jih je umrlo okoli 500. Kijev medtem podatkov o smrtnih žrtvah med ukrajinskimi vojaki ne sporoča.
Ukrajinska vojska je po lastnih navedbah doslej uničila oziroma poškodovala 49 ruskih letal, 81 helikopterjev in 317 oklepnikov.
Rusi uničili porodnišnico v Mariupolu
V ruskem zračnem napadu na bolnišnico v ukrajinskem pristaniškem mestu Mariupol sta bila uničena porodnišnica in otroški oddelek, so sporočile tamkajšnje oblasti. Natančno število žrtev ni znano, poroča britanski BBC.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem objavil posnetek popolnoma uničenih bolnišničnih oddelkov. Ta prikazuje, da je izstrelek oziroma bomba zadela dvorišče bolnišničnega kompleksa. Moč eksplozije je razbila okna ter uničila pohištvo in vrata. Okolica stavbe je zasuta z ruševinami. »Napad ruskih vojakov na porodnišnico. Pod ruševinami so ljudje in otroci,« je na twitterju zapisal Zelenski.
ZDA zavračajo obtožbe Rusije o biološkem orožju v Ukrajini
Pentagon je ruske obtožbe, da ZDA v Ukrajini vodijo laboratorije za proizvodnjo antraksa in kuge, danes označil za absurdne in lažne. Obtožbo je sicer izrekla tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Kot je dejala, imajo Rusi za to tudi dokaze, ki pa jih ni predstavila. Po njenih trditvah naj bi sicer Ukrajinci takoj po začetku posebne vojaške operacije, kot Moskva označuje vojno v Ukrajini, začeli uničevati dokaze o teh laboratorijih. Ruske govorice je danes zavrnil tudi urad predsednika Ukrajine Volodimirja Zelenskega.
Znova odprli humanitarne koridorje
Iz Sumija je v torek po humanitarnem koridorju, o katerem so se dogovorili z ruskimi silami, zbežalo okoli 5.000 Ukrajincev in 1.700 tujih študentov, je sporočila podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk. Poti so med drugim vodile v mesto Poltava v središču države, Lvov na zahodu in države EU, je poročala ukrajinska tiskovna agencija Unian.
Državni zbor je danes z veliko večino podprl deklaracijo o trenutnih razmerah v Ukrajini, v kateri je obsodil rusko agresijo na Ukrajino ter rusko priznanje neodvisnosti pokrajin Doneck in Lugansk. Z deklaracijo je podprl tudi sankcije proti Rusiji in Belorusiji ter evropsko perspektivo Ukrajine. Za deklaracijo, ki so jo v parlamentarni postopek vložili poslanci vseh poslanskih skupin z izjemo SNS, je glasovalo 67 poslancev od 74 prisotnih. Proti ni glasoval nihče.
Rusko obrambno ministrstvo je prekinitev ognja napovedalo tudi za danes ob 10. uri po moskovskem času (8. uri po srednjeevropskem) in vzpostavitev humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov iz mest Kijev, Černigiv, Sumi, Harkov in Mariupol.
Spet skrbi Černobil
Iz nuklearke Černobil znova prihajajo skrb vzbujajoče vesti. Odkar je ruska vojska pred dvema tednoma zavzela to jedrsko elektrarno, ta ne oddaja več varnostnih podatkov Mednarodni agenciji za atomsko energijo (IAEA).
Generalni direktor IAEA Rafael Grossi je opozoril, da posredovanje podatkov z nadzornih sistemov za preverjanje varnosti, ki so nameščeni v jedrski elektrarni Černobil, ne deluje več. »Agencija preučuje status nadzornih sistemov za preverjanje varnosti na drugih lokacijah v Ukrajini in bo kmalu posredovala več informacij,« so dodali v sporočilu.
Elektrarna »je bila popolnoma odklopljena iz električnega omrežja«, pa so v izjavi kasneje zapisali pri ukrajinski energetski družbi Ukrenergo. Dodali so še, da zaradi vojaških operacij ni možnosti za ponovno vzpostavitev napeljave.
Ukrajina je obvestila IAEA o izpadu električne energije, so iz IAEA glede tega zapisali na Twitterju in dodali, da ne vidijo »kritičnega vpliva na varnost«.
IAEA skuša v okviru nadzornih sistemov odvračati od širjenja jedrskega orožja z zgodnjim zaznavanjem zlorabe jedrskega materiala.
Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je Rusijo ob tem pozval, naj privoli v prekinitev ognja na območju, da bi omogočili nujna popravila v nuklearki. Dodal je še, da imajo rezervni dizelski generatorji 48-urno zmogljivost za napajanje elektrarne in da se bodo hladilni sistemi za izrabljeno jedrsko gorivo nato ustavili, zaradi česar bo grozilo uhajanje sevanja.
Več kot 200 zaposlenih sicer ostaja ujetih v nuklearki Černobil in delajo že neprestano 13 dni, odkar so nadzor prevzele ruske sile. Iz agencije so sporočili, da se razmere za zaposlene slabšajo.
IAEA je pozvala Rusijo, naj dovoli rotacijo zaposlenih, da bi jim omogočili počitek. Delo v izmenah je nujno za zagotavljanje varnosti, so dodali.
Ob prekinitvi stika z nadzornimi sistemi in dejstvom, da ukrajinski regulator s Černobilom komunicira le preko elektronske pošte, je Grossi danes znova izrazil pripravljenost, da odpotuje v Černobil oz. Ukrajino z namenom zagotavljanja varnosti jedrskih elektrarn.
EU z novimi sankcijami
Članice EU so se danes v Bruslju dogovorile o razširitvi seznama kaznovanih ruskih vodilnih predstavnikov in oligarhov, vpletenih v rusko agresijo v Ukrajini, ter za izključitev treh beloruskih bank iz mednarodnega sistema za izmenjavo finančnih podatkov Swift, je francosko predsedstvo Sveta EU sporočilo na twitterju.
Poleg tega dogovor po navedbah francoskega predsedstva vključuje naslavljanje problema izogibanja sankcijam z uporabo kriptovalut, dopolnjuje seznam tehnologij in blaga, za katere velja prepoved izvoza, ter sankcije, ki se nanašajo na pomorski sektor.
Evropska komisija sicer pripravlja tudi nove sankcije, ki bi lahko, kot je v petek napovedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell, vključevale izključitev še več ruskih bank iz sistema Swift. EU je za zdaj iz tega sistema izključil sedem ruskih bank, tudi drugo največjo VTB. Ni pa iz Swifta izključila ključnih ruskih bank Sberbank in Gazprombank, prek katerih poteka plačevanje ruskega plina in nafte, ker članice unije skrbi, da bi lahko to privedlo do zvišanja že tako visokih cen energije. Bank sicer ni mogoče izključiti le za nekatere vrste transakcij, temveč le v celoti.
Rusija podcenila moč Ukrajine?
Rusija je močno podcenila moč ukrajinskega odpora, zaradi česar ima več tisoč mrtvih vojakov, so v torek v kongresu ocenili šefi ameriških obveščevalnih agencij, ki so se udeležili zaslišanja v odboru za obveščevalne zadeve ameriškega predstavniškega doma.
Rusko napredovanje je ustavil ali upočasnil silovit odpor Ukrajincev. Za zdaj po oceni poznavalcev še ni jasno, kako daleč bo dejansko šel ruski predsednik Vladimir Putin – ali bo poskušal zavzeti celotno državo ali se bo zadovoljil s čim drugim. Ameriški obveščevalci sicer verjamejo, da je Putin odločen iti naprej ne glede na žrtve, sankcije in izolacijo Rusije v svetu. Zagotovili so, da bodo podpirali ukrajinski odpor tudi, če Rusija zmaga v vojni v Ukrajini.
»Ocenjujemo, da se Putin počuti užaljenega, ker se mu Zahod ne uklanja dovolj. Zanj je to vojna, ki je ne sme izgubiti,« je dejala nacionalna direktorica za obveščevalne dejavnosti Avril Haines. Dodala je, da bo definicija zmage za Putina odvisna od cene, ki jo bo plačala Rusija.
Direktor obrambne obveščevalne agencije Dia general Scott Berrier je menil, da je Rusija doslej v vojni v Ukrajini izgubila od 2.000 do 4.000 vojakov. Berrier ni znal odgovoriti na vprašanje, koliko dni lahko še Kijev vzdrži obleganje ruske vojske, preden zmanjka zalog za preživetje prebivalstva. Ocenil je, da lahko postane zelo hudo v desetih dneh.
Pentagon zavrnil Poljsko in predajo vojnih letal
Pentagon je v torek sporočil, da ponudba Poljske glede predaje letal tipa mig-29 ZDA, da bi jih lahko nato koristila ukrajinska vojska, ni sprejemljiva. Opozorili so, da bi tovrstna poteza predstavljala resne pomisleke za celotno zvezo Nato, poročajo tuje tiskovne agencije.
Varšava je po oceni poznavalcev ujela ameriške predstavnike nepripravljene, ko je v torek predlagala predajo svojih letal iz časa Sovjetske zveze ameriškemu oporišču Ramstein v Nemčiji. V okviru predlagane sheme bi lahko ta letala nato premestili v Ukrajino, poljske sile pa bi v zameno dobile ameriška vojaška letala F-16.
Tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby je v torek ocenil, da ideja, da bi omenjena letala, ki bi bila na voljo ZDA, poletela v zračni prostor, kjer potekajo ruski boji v Ukrajini, predstavlja resne pomisleke za celotno zavezništvo. »Še naprej se bomo posvetovali s Poljsko in z drugimi zavezniki v Natu glede tega problema in zapletenih logističnih izzivov, ampak ne verjamemo, da je poljski predlog sprejemljiv,« je sporočil.
Kremelj je danes posvaril, da lahko poljska ponudba vojaških letal za Ukrajino vodi v nevaren scenarij. To je zelo nezaželeno, je ocenil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Zelenski pa je danes v videu na telegramu dejal, da so prek medijev izvedeli o poljskem predlogu, ki pa po njihovi presoji ne uživa mednarodne podpore. Opozoril je, da zdaj nimajo časa za tovrstno preigravanje. Poljski se je zahvalil za pripravljenost in izpostavil, da je zdaj izziv v logistiki. »Znova vas prosimo, da se čim prej odločite. Pošljite nam letala,« je dodal.
Varšava medtem zavrača možnost, da bi svoja letala v Ukrajino poslala neposredno. Poljski premier Mateusz Morawiecki je danes ob obisku na Dunaju dejal, da je odločitev o dobavi letal Ukrajini sedaj v rokah zveze Nato, saj mora o tem odločiti celotno zavezništvo.
Svoje nasprotovanje dobavi letal v Ukrajino je danes izrazil tudi nemški kancler Olaf Scholz, ki je podal izjavo po skupni novinarski konferenci s kanadskim premierjem Justinom Trudeaujem v Berlinu.
»Nemčija je Ukrajini že namenila znatno finančno podporo, humanitarno pomoč in nekaj orožja. O čem dodatnem pa moramo trezno razmisliti in se dobro zavedati, kaj počnemo, in to zagotovo ne vključuje bojnih letal,« je dejal Scholz.
Zahod z novimi pogovori
Zahodne zaveznice bodo danes nadaljevale pogovore o soočanju z rusko agresijo na Ukrajino. Podpredsednica ZDA Kamala Harris bo začela svoj obisk na Poljskem in v Romuniji. Nemški kancler Olaf Scholz pa bo gostil kanadskega premiera Justina Trudeauja.
Dogajanje v Ukrajini pa močno zaznamuje tudi razprave na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Danes bodo evropski poslanci z estonsko premierko Kajo Kallas razpravljali o vlogi EU v spreminjajočem se svetu ter o evropski varnosti v luči ruskega napada na Ukrajino.
