S pijačo odganjajo zle duhove (FOTO)
Sake, tradicionalno japonsko riževo vino, velja za simbol japonske kulture, morda še bolj kot svetovno znani suši. Pripravlja se v stoletja starih skladiščih na gorskih vrhovih, uživa se v priljubljenih gostilnah, imenovanih izakaja. Točijo ga na porokah in strežejo rahlo ohlajenega ob posebnih priložnostih.
To priznanje pomeni veliko za državo in njene prebivalce.
Unesco je sakeju podelil prestižni status in ga uvrstil na seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Na srečanju v Luqueju v Paragvaju so člani Unescovega odbora za varovanje kulturne dediščine priznali 45 kulturnih praks in izdelkov z vsega sveta, med njimi brazilski beli sir, karibski kruh iz manioke in palestinsko milo iz oljčnega olja. Slovenija je na tem seznamu prav tako že zastopana. Na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine so se iz Slovenije v preteklosti uvrstili klekljanje čipk, obhodi kurentov in čebelarstvo pa tudi Škofjeloški pasijon, suhozidna gradnja, tradicija reje lipicancev in babištvo.
Priznanje za Japonsko
»Sake velja za božje darilo in je nepogrešljivi del družbenih in kulturnih dogodkov na Japonskem,« je za ameriški Associated Press dejal Takehiro Kano, japonski veleposlanik v Unescu.
Japonci pijejo sake že od 8. stoletja, najprej v prepričanju, da odganja zle duhove. Osnovne sestavine so preproste: riž, voda, kvas in kodži – plesniv riž, ki pretvarja škrob v sladkorje, primerne za fermentacijo – podobno kot slad v proizvodnji piva. Celoten postopek, ki traja približno dva meseca in vključuje kuhanje na pari, mešanje, fermentacijo in stiskanje, zahteva veliko truda in natančnosti.
Japonci upajo, da bo sake spet postal vodilna japonska alkoholna pijača.
Ključno vlogo pri izdelavi ima riž, ki je pomemben del japonske kulturne identitete. Da bi sake prejel oznako japonskega izvora, mora biti riž domačega izvora. Unescovo priznanje sega onkraj tehničnega znanja o izdelavi vrhunskega sakeja. To je tudi priznanje tisočletne tradicije. Sake je omenjen že v znamenitem japonskem romanu Zgodba o Genjiju iz 11. stoletja, v katerem je bil priljubljena pijača prefinjenega dvora v obdobju heian.
Japonci upajo, da bo ta status sake spet povzdignil v vodilno japonsko alkoholno pijačo, saj mlajše generacije vse pogosteje posegajo po uvoženem vinu, domačem pivu ali viskiju. »To priznanje pomeni veliko za državo in njene prebivalce,« je poudaril Kano. »Pomembno je za ohranjanje zanimanja za tradicionalno izdelavo sakeja.« Japonski premier Šigeru Išiba je ob razglasitvi izrazil veselje in čestital vsem, ki ohranjajo in promovirajo tradicijo sakeja.
Proizvajalci sakeja si obetajo, da bo uvrstitev na Unescov seznam pripomogla k rasti izvoza, saj se priljubljenost sakeja po svetu povečuje ob vse večjem zanimanju za japonsko kulinariko. Po podatkih Združenja japonskih proizvajalcev sakeja in šočuja letni izvoz sakeja, predvsem v ZDA in na Kitajsko, presega 250 milijonov evrov.
